Padec tehnoloških delnic potisnil Wall Street za Evropo, Frankfurt v petek kljub temu izgubil 1,9 odstotka

Zaradi razprodaje tehnoloških delnic je ameriški indeks S&P 500 v enem tednu zaostal za evropskim STOXX 600: ameriški indeks je od začetka leta pridobil le še nekaj več kot sedem odstotkov, evropski pa več kot deset, kaže izračun portala Investing.com.

Preobrat se je zgodil v četrtek, ko je S&P 500 zabeležil najslabši trgovalni dan od aprila 2025, delnice proizvajalcev čipov pa so doživele najslabši dan od marca 2020. Vlagatelji so se umikali pred tveganjem, da bo ameriški kongres, v katerem bodo imeli večino demokrati, zaostril pravila za umetno inteligenco in upočasnil gradnjo podatkovnih centrov. Številni demokratski kandidati so v kampanji obljubljali prav to, poroča revija Foreign Policy. Po podatkih vzporednih volitev televizije NBC, ki jih navaja ista revija, je 57 odstotkov ameriških volivcev menilo, da bo umetna inteligenca družbi bolj škodila kot koristila. V celem tednu je S&P 500 izgubil 3,2 odstotka, Nasdaq pa 5,5 odstotka.

V petek je razprodaja zajela Azijo, kjer je japonski Nikkei 225 izgubil skoraj šest odstotkov in prvič po približno pol leta zdrsnil pod 60.000 točk. Južnokorejska borza je za 20 minut ustavila trgovanje, ko je KOSPI ob odprtju padel za več kot osem odstotkov. Delnice družbe SK Hynix so se pocenile za 12,26 odstotka, delnice družbe Samsung Electronics pa za 10,07 odstotka.

V New Yorku so kupci v petek segli prav po delnicah, ki so dan prej izgubile največ. Delnica družbe AMD je pridobila 11 odstotkov in nadoknadila del četrtkove 17-odstotne izgube. Delnica družbe Intel se je podražila za 7,7 odstotka. Delnica družbe Lam Research je pridobila 8,2 odstotka, potem ko je uprava družbe odobrila odkup lastnih delnic v vrednosti 25 milijard dolarjev. Adam Crisafulli, vodja raziskovalne hiše Vital Knowledge, je po navedbah televizije CBS News ocenil, da tehnološke delnice pridobivajo po dvodnevni razprodaji, eni najostrejših v zadnjem času. Vicky Redwood, glavna ekonomska svetovalka pri družbi Capital Economics, je po navedbah iste televizije izrazila dvom, da bodo prihodki od umetne inteligence rasli dovolj hitro, da bi vzdržali sedanji tempo naložb. Širši trg je ostal zadržan: S&P 500 je pridobil 0,31 odstotka, Dow Jones pa je izgubil 0,46 odstotka.

Oktobrsko poročilo ameriškega ministrstva za delo je zavrlo okrevanje delnic. V nekmetijskem sektorju je oktobra nastalo 165.000 novih delovnih mest, ekonomisti pa so jih pričakovali okoli 65.000. Stopnja brezposelnosti se je znižala na 4,1 odstotka. Verjetnost, da bo ameriška centralna banka decembra zvišala obrestne mere, je po podatkih orodja CME FedWatch narasla na okoli 73 odstotkov, donosnost desetletne ameriške obveznice pa se je dvignila na 4,87 odstotka. Dolarski indeks je pridobil 0,74 odstotka, največ v enem dnevu od junija. Obeti dražjega zadolževanja so po poročanju televizije NBC News delnice potisnili z dnevnih vrhov. V družbi Oxford Economics so v poročilu, ki ga navaja televizija CBS News, ocenili, da dobri podatki o zaposlovanju ameriški centralni banki omogočajo, da se osredotoči na inflacijo, ter napovedali dvig obrestnih mer decembra in marca.

STOXX 600 je v petek izgubil približno en odstotek, frankfurtski DAX pa 1,9 odstotka. V Evropi so se najbolj pocenile delnice zavarovalnic. Banka JPMorgan je znižala priporočila za nemške pozavarovalnice, delnice družb Munich Re in Hannover Re pa so izgubile 4,4 oziroma 4,3 odstotka. Po poročanju agencije Reuters je razprodaja evropske indekse prizadela manj kot ameriške in azijske, ker so v evropskih indeksih delnice, povezane z umetno inteligenco, manj zastopane. Ruben Dalfovo, investicijski strateg pri banki Saxo, je po poročanju agencije Reuters dejal, da vlagatelji najprej prodajajo, vprašanja pa si zastavljajo šele pozneje, čeprav se temeljni kazalniki podjetij niso zares spremenili. Delnica nemškega proizvajalca vetrnih turbin Nordex se je podražila za pet odstotkov, ker vlagatelji pričakujejo ponovno podporo obnovljivim virom energije. Sektor letalskih in turističnih družb je kot edini pridobil, in sicer 0,9 odstotka, ker vlagatelji po porazu republikancev računajo na hitrejši konec vojne na Bližnjem vzhodu in nižje cene nafte.

Nafta brent za januarsko dobavo je dan končala skoraj nespremenjena pri 98,32 dolarja za sod. V celem tednu se je po izračunu agencije Bloomberg pocenila za približno 13 odstotkov, največ od leta 2022. Iran je po poročanju agencije Reuters Washingtonu prek Katarja poslal predlog o jedrskem programu. V zameno za ponovno odprtje Hormuške ožine zahteva odpravo ameriške pomorske blokade in sankcij ter sprostitev zamrznjenega premoženja. Cena nafte je med trgovanjem začasno zdrsnila, ko je agencija Bloomberg poročala, da se ZDA in Iran približujejo preboju v pogovorih o koncu vojne. “Kljub stalnemu toku novic je bilo malo konkretnih dokazov o pomembnem diplomatskem napredku,” je za agencijo Bloomberg dejala Rebecca Babin, višja trgovka z energenti pri družbi CIBC Private Wealth Group.

Analitik družbe Rystad Energy Janiv Shah je za agencijo Reuters ocenil, da trg surove nafte prehaja v presežek ponudbe nad povpraševanjem. Evropski plin TTF se je pocenil za 2,76 odstotka na približno 88 evrov za megavatno uro, najnižjo raven v dveh tednih. Po podatkih britanske pomorske varnostne agencije UKMTO se napadi na tankerje nadaljujejo s skoraj rekordno pogostostjo.