Trump podpisal zakon o novih carinah za trge, kamor Slovenija izvozi dve milijardi

Zakon, ki ga je ameriški predsednik Donald Trump podpisal v petek, mu nalaga, da najpozneje v 30 dneh uvede carine do 100 odstotkov na vse blago iz petih največjih uvoznic ruske surove nafte ali plina, ameriški analitični center Atlantic Council pa med možnimi tarčami navaja tudi Madžarsko in Slovaško. Slovenija je v ti državi lani po podatkih Statističnega urada RS izvozila za 2,03 milijarde evrov blaga, 2,5-krat več kot v ZDA.

Zakon „Lindsey O. Graham Sanctioning Russia and Iran Act of 2026″ carine veže na dva pogoja. Država mora biti v 12 mesecih pred uveljavitvijo zakona med petimi največjimi uvoznicami ruske surove nafte ali zemeljskega plina in mora rusko surovino kupiti tudi 30 dni po uveljavitvi ali pozneje, to je od 18. oktobra naprej. Carine lahko zadenejo tudi pet držav, ki najbolj pomagajo pri izogibanju sankcijam za rusko nafto. Zakon šteje le surovo nafto in zemeljski plin, vključno z utekočinjenim, naftnih derivatov pa ne. Za plin velja izjema, če država uvozi manj kot 15 odstotkov ruskega izvoza plina in je sprejela pomembne ukrepe za zmanjšanje uvoza. Predsednik lahko carine odpravi, če kongresu pisno potrdi, da je to v nacionalnem interesu ZDA.

„Bela hiša bo verjetno previdna pri uvajanju carin v bližnji prihodnosti, ker bi to še bolj zaostrilo ponudbo, dvignilo cene nafte in dodatno obremenilo svetovno gospodarstvo,” je za The National povedal Neil Quilliam, pridruženi sodelavec londonskega inštituta Chatham House. Janiv Shah, podpredsednik za nafto pri analitski hiši Rystad Energy, je za isti časopis ocenil, da sta Kitajska in Indija ključni točki pritiska. „Rafinerije bodo iskale izjeme, zmanjšale nakupe na promptnem trgu in zahtevale večje popuste za rusko nafto, namesto da bi jo nehale kupovati,” je dejal. Carine bi po njegovi oceni cene nafte lahko zmerno podprle, ker bi se razpoložljive količine teoretično zmanjšale. Sumit Ritolia, vodilni analitik družbe Kpler, je za The National dejal, da je ruska surova nafta postala pomembna dobavna pot in zavarovanje pred motnjami na Bližnjem vzhodu, njeno nadomeščanje pri sedanjih količinah pa bi bilo „zahtevno ali nemogoče”.

Rachel Ziemba iz svetovalne družbe Ziemba Insights je za The National opozorila, da bi grožnja s carinami paradoksalno lahko spodbudila kupce, da ruske nakupe opravijo prej, preden carine začnejo veljati. Agencija Bloomberg je po navedbah The National ta teden poročala, da bodo carine za Kitajsko zadržane do Trumpovega srečanja s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, ki bo po poročanju CBS News 24. septembra v Beli hiši. Že carine od 20 do 30 odstotkov bi po oceni Rachel Ziemba končale trgovinsko premirje s Pekingom ter prinesle tveganje pomanjkanja kritičnih mineralov in tveganje dodatnih izvoznih omejitev.

Analitični center Atlantic Council je v analizi 17. septembra zapisal, da bi seznam poleg Kitajske in Indije lahko zajel tudi Turčijo, Japonsko, Madžarsko in Slovaško. Madžarska in Slovaška sta bili po podatkih Centra za raziskave energije in čistega zraka (CREA) avgusta največji uvoznici ruskih fosilnih goriv v EU. Madžarska je Rusiji plačala 386 milijonov evrov, v celoti za plin po plinovodu, Slovaška pa je v skoraj enakih deležih kupovala plin in surovo nafto po naftovodu Družba. Márton Hajdu, predsednik odbora za zunanje zadeve madžarskega parlamenta, je po srečanju z republikanskimi člani predstavniškega doma na družbenem omrežju zapisal, da je ameriške partnerje prosil, naj Madžarsko izvzamejo iz zakona. Uradnik Bele hiše je novembra 2025 v elektronskem sporočilu agenciji Reuters zapisal, da ima Madžarska izjemo od ameriških sankcij za rusko nafto in plin za eno leto.

Madžarska je bila po podatkih SURS lani osma najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije, izvoz tja pa je znašal 1,32 milijarde evrov. Na Slovaško je Slovenija izvozila za 709 milijonov evrov blaga, v ZDA pa za 827 milijonov evrov. Razmerje 2,5 je izračun Lider.si: seštevek izvoza na Madžarsko in Slovaško, deljen z izvozom v ZDA. V ZDA je leta 2024 po podatkih portala Izvozno okno šlo 7,0 odstotka izvoza madžarske avtomobilske industrije, med dobavitelji te industrije pa je bila Slovenija na devetem mestu.

Zakon v 103. členu nalaga, da ZDA v 30 dneh sankcionirajo Sberbank, VTB, Gazprombank in druge ruske banke v državni lasti ter tuje finančne ustanove, ki z njimi opravljajo pomembne transakcije. Za tuje ustanove sankcije niso obvezne, če ameriški finančni minister oceni, da niso skladne z gospodarskimi ali zunanjepolitičnimi interesi ZDA. Sankcije in drugi ukrepi po zakonu v skladu s 114. členom ne veljajo za transakcije, povezane z dobavo hrane, kmetijskih pridelkov, zdravil, medicinskih pripomočkov in humanitarne pomoči. Krka je v prvem polletju po nerevidiranem poročilu v Ruski federaciji prodala za 251,2 milijona evrov izdelkov, 15 odstotkov več kot leto prej, kar je 22,6 odstotka prodaje izdelkov in storitev skupine. Delež je izračun Lider.si iz podatkov polletnega poročila. Družba Krka-Rus je s proizvodnjo v prvem polletju pokrila 72 odstotkov potreb po Krkinih izdelkih v Rusiji, ruski rubelj pa ostaja največje valutno tveganje skupine. Poročilo ne navaja, prek katerih bank Krka posluje v Rusiji.

Skupina MOL, ki je po podatkih S&P Global edina rafinerka na Madžarskem in Slovaškem, v rafinerije v obeh državah dobiva rusko surovo nafto po naftovodu Družba. V Sloveniji ima skupina po lastnih podatkih več kot 130 bencinskih servisov pod znamkama MOL in INA.

Odvetniška družba Steptoe je avgusta ocenila, da same sekundarne carine verjetno ne bodo preusmerile svetovnih energetskih tokov. Avtor analize centra Atlantic Council priznava, da pomisleki kritikov o morebitnih carinah za celotno EU niso prazni, a meni, da bi 113. člen v dogovoru z drugimi vladami lahko učinkovito zmanjšal ruske prihodke od nafte in plina.

Rok 18. oktobra sovpada z mesecem, v katerem evropske rafinerije po poročanju Bloomberga od družbe Saudi Aramco ne bodo prejele surove nafte iz dolgoročnih pogodb. Brent je v petek končal pri 103,87 dolarja za sod.