Na konferenci CEE Investment Opportunities, ki je včeraj potekala v Zagrebu, je bilo v enem dnevu opravljenih več kot 250 individualnih srečanj med 19 podjetji, ki kotirajo na Ljubljanski in Zagrebški borzi, ter več kot 50 analitiki in vlagatelji iz 30 investicijskih družb in bank.
Med mednarodnimi vlagatelji so bili zastopani investitorji iz Nemčije, ZDA, Poljske, Estonije in drugih trgov. Konferenco od leta 2014 skupaj organizirata obe borzi, letošnja izvedba pa je po besedah organizatorjev potrdila nadaljnjo rast zanimanja za hrvaški in slovenski kapitalski trg.
A predsednik uprave Ljubljanske borze Marko Bombač je ob tem povedal: “To zanimanje ni samoumevno. Upravičiti ga moramo z večjo likvidnostjo, transparentnostjo, kakovostnimi, tudi novimi izdajatelji in stabilnim poslovnim okoljem,” je dejal. To je odkrita diagnoza strukturnih izzivov LJSE: tuj kapital prihaja, a domači trg mu mora ponuditi dovolj priložnosti, da ostane.
Likvidnost je bila dolgoletna Ahilova peta Ljubljanske borze. LJSE je po obsegu trgovanja in tržni kapitalizaciji med manjšimi borzami v EU, kar omejuje zanimanje večjih institucionalnih vlagateljev, ki potrebujejo možnost hitrega vstopa in izstopa iz pozicij. Novi izdajatelji bi likvidnost povečali, a vstop na borzo zahteva čas, stroške in pripravljenost za transparentnost, ki jo mnoga slovenska podjetja doslej niso bila pripravljena sprejeti.
Kontekst je danes ugodnejši kot lani. Slovenija je v prvem četrtletju 2026 zrasla za 3,1 odstotka medletno, kar jo uvršča med tri najhitreje rastoče ekonomije v EU. OECD in EBRD sta ji potrdila solidne makroekonomske obete. Novi finančni minister Andrej Šircelj je med prioritetami izrecno omenil spodbujanje kapitalskega trga. Vse to je dobro ozadje za privabljanje mednarodnega kapitala. A kot Bombač poudarja, ozadje ni dovolj. Potrebni so konkretni ukrepi na strani likvidnosti in novih kotacij.
