V javno kanalizacijo v Sloveniji je bilo leta 2025 dovedenih 213,6 milijona kubičnih metrov odpadnih voda, kar je 11 odstotkov manj kot leto prej. Kljub temu je več kot tri četrtine vse odpadne vode pred izpustom v okolje prestalo čiščenje, kažejo najnovejši podatki statističnega urada.
Največji delež odpadnih voda, nekaj več kot polovico, so predstavljale padavinske in zaledne vode, medtem ko je iz gospodinjstev prišlo 35 odstotkov vseh odpadnih voda. Gospodinjstva so skupaj ustvarila 74,9 milijona kubičnih metrov komunalnih odpadnih voda, kar je 5,5 odstotka več kot leto prej.
Skupno je bilo pred izpustom v okolje prečiščenih 165,2 milijona kubičnih metrov oziroma 77 odstotkov vseh odpadnih voda. Med prečiščenimi je močno prevladovalo terciarno čiščenje, ki predstavlja najvišjo stopnjo čiščenja in je bilo uporabljeno pri 91 odstotkih vseh očiščenih voda.
Največji delež prečiščenih odpadnih voda so zabeležili v pomurski in primorsko-notranjski statistični regiji, kjer so očistili 98 odstotkov vseh odpadnih voda. Sledili sta jugovzhodna Slovenija s 95 odstotki in zasavska regija s 94 odstotki.
| JAVNA KANALIZACIJA V SLOVENIJI, 2025 | ||
|---|---|---|
| Kazalnik | 2025 | Letna sprememba |
| Skupaj odpadne vode | 213,6 mio m³ | -11,0 % |
| Prečiščene odpadne vode | 165,2 mio m³ | -6,1 % |
| Neprečiščene odpadne vode | 48,4 mio m³ | -24,6 % |
| Delež prečiščenih voda | 77 % | 91 % terciarno čiščenje |
Vir: Statistični urad Republike Slovenije (SURS), Javna kanalizacija 2025, objavljeno 9. julija 2026.
Kljub temu je brez čiščenja v okolje odteklo še 48,4 milijona kubičnih metrov odpadnih voda oziroma skoraj četrtina vseh količin. Večina teh je bila izpuščena neposredno v površinske vode.
Na zmanjšanje skupne količine odpadnih voda je najbolj vplival manjši dotok padavinskih in meteornih voda. Njihova količina se je v primerjavi z letom 2024 zmanjšala za skoraj 19 odstotkov in je znašala 107,4 milijona kubičnih metrov.
