Ministrstvo za finance je v javni obravnavi in predhodnem medresorskem usklajevanju predloga Zakona o Nacionalnem demografskem skladu prejelo odzive več kot 40 deležnikov. Javna obravnava se je iztekla danes, ministrstvo pa je napovedalo, da bo na podlagi prejetih pripomb pripravilo morebitne dopolnitve predloga. Rok za pripombe je sprva potekel 21. julija, ministrstvo pa ga je podaljšalo do 5. avgusta.
Predlog na novi sklad prenaša naložbe države, Slovenskega državnega holdinga, Kapitalske družbe, Družbe za svetovanje in upravljanje ter Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Knjigovodska vrednost deležev v skupnem portfelju države in holdinga je konec leta 2025 po oceni holdinga znašala 14,01 milijarde evrov.
Družbe iz tega portfelja so lani izplačale 513,1 milijona evrov dividend. Država je od tega prejela 418,2 milijona evrov, pokojninski zavod 21,9 milijona, holding pa 73 milijonov evrov. Holding za letos predvideva, da bosta z državo skupaj prejela 449,5 milijona evrov.
Odzive so poslali ministrstva, Državno odvetništvo Republike Slovenije, Komisija za preprečevanje korupcije, Računsko sodišče Republike Slovenije, pokojninski in zdravstveni zavod, Modra zavarovalnica, Kapitalska družba, SID banka, Slovenski inštitut za revizijo ter več društev upokojencev in sindikatov, je navedlo ministrstvo. Pripombe je razvrstilo v štiri skupine, ki zadevajo preprečevanje nasprotja interesov in integriteto, sestavo in imenovanje organov sklada, razjasnitev posameznih določb ter vire financiranja in strukturo premoženja.
Ministrstvo ugotavlja, da v strokovni in splošni javnosti ni enotne predstave o vlogi sklada. Poudarilo je, da sklad ne nadomešča obstoječega pokojninskega sistema in da je namenjen dolgoročnemu dopolnilnemu financiranju ukrepov na področju demografije in skrbi za starejše.
Komisija za preprečevanje korupcije je v mnenju, ki ga je poslala v javni obravnavi in objavila na svojem spletnem mestu, zapisala, da predlog „ne sledi načelom skrbnosti in odgovornosti, neodvisnosti in preglednosti“. Po njeni oceni v predlogu manjkajo varovalke za preprečevanje nasprotja interesov in pravila o poslovanju s povezanimi osebami. Komisija kot sporno navaja tudi sestavo devetčlanskega nadzornega sveta, v katerega bi štiri člane imenoval državni zbor, pet pa vlada.
Ministrstvo bo razpravo o predlogu nadaljevalo na Ekonomsko-socialnem svetu. Predlog je bil na portalu eDemokracija objavljen 7. julija. Kot skrajni rok za sprejem zakona časovnica na portalu navaja zadnje četrtletje leta 2026.
