Minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec se je sestal s hrvaškim podpredsednikom vlade in ministrom za promet Olegom Butkovićem. Uradno sta potrdila dobre odnose in napredek pri skupnih infrastrukturnih projektih, a za diplomatsko formo se skriva večje vprašanje, in sicer ali bo severni Jadran postal resna vstopna vrata za tovor v srednjo Evropo ali bo ta vloga ostala pri severnih pristaniščih.
Ministra sta se dotaknila čezmejnih cestnih in železniških povezav, modernizacije omrežja, krepitve severnega Jadrana v evropskih prometnih koridorjih ter odpravljanja ozkih grl, ki zavirajo pretočnost med državama. To niso naključne teme, saj prav od njih je odvisno, ali bosta Koper in Reka, ki hkrati tekmujeta in se dopolnjujeta, zajela blagovne tokove, ki danes pogosto zaobidejo Jadran po poti prek severnoevropskih luk.
Najbolj konkretna in hkrati najbolj zgovorna točka so mejni mostovi. Med prioritetami je obnova dotrajanih mostov na državni meji, za kar sta državi že sklenili meddržavni sporazum, med drugim za objekte na mejnih prehodih, kot sta Dragonja in reka Sotla. Prav ti primeri kažejo, kako počasi gre, saj je obnova nekaterih mejnih mostov leta obtičala zaradi napetih dvostranskih odnosov v preteklosti. Napredek pri izvedbi je zato sam po sebi znak otoplitve, a tudi opomin, da če se sosedi težko dogovorita o enem mostu, velike koridorske ambicije terjajo izvedbo, ne le izjave.
V ozadju je evropska logika koridorjev. Severni Jadran leži na presečišču baltsko-jadranske in sredozemske prometne osi, kjer se odloča, po kateri poti bo potoval tovor med srednjo Evropo in morjem. Za Slovenijo so tu ključni drugi tir med Koprom in Divačo ter posodobitev železnic, za Hrvaško pa nadgradnja reškega vozlišča.
Boljše cestne in železniške povezave med državama niso le dvostranska vljudnost, temveč pogoj, da regija geografsko prednost spremeni v gospodarsko.
