Wall Street v enem dnevu nagradil Microsoft s 450 milijardami dolarjev in kaznoval Meto

Delnica Microsofta je v četrtek poskočila za več kot 15 odstotkov in tržno vrednost družbe povečala za 450 milijard dolarjev, največ, kar je katero koli podjetje kadar koli pridobilo v enem dnevu v zgodovini Wall Streeta. Delnica družbe Meta, ki gradi enako infrastrukturo umetne inteligence, se je pogreznila po objavi 91-odstotnega padca prostega denarnega toka v drugem četrtletju. Microsoft je vzpon dosegel po napovedi prodaje in rasti oblačnih storitev nad pričakovanji analitikov ter kapitalskih izdatkih pod ocenami; Metin izkaz je po poročanju agencije Reuters razkril finančno breme dragih naložb v umetno inteligenco. Indeks S&P 500 je pridobil 1,66 odstotka in končal pri 7.437,63 točke, Nasdaq je ob 2,78-odstotni rasti dosegel 25.122,18 točke, Dow Jones pa se je povzpel za 1,19 odstotka, na 52.208,06 točke.

Vlagatelje letos vznemirjajo visoki izdatki tehnoloških velikanov za umetno inteligenco. Objavi Alphabeta in Tesle o negativnem denarnem toku sta prejšnji teden sprožili razprodajo delnic, povezanih z umetno inteligenco; pod pritiskom so se zaradi dvomov o visokih vrednotenjih znašli tudi proizvajalci čipov. „To so prava bojišča med delnicami. Vlagatelji se ne morejo odločiti, ali se bo ogromno kapitalsko trošenje povrnilo ali ne,” je za Reuters dejal Jed Ellerbroek, portfeljski upravljavec pri družbi Argent Capital Management. „Microsoft je izpolnil pričakovanja in morda se bo lahko iz tabora bojišč preselil med zaupanja vredne zmagovalce umetne inteligence,” je dodal.

Tolikšnega dnevnega skoka Microsoft ni zabeležil 18 let; družba je napovedala, da bo v pravkar začetem poslovnem letu 2027 še naprej ustvarjala denar. Polprevodniški indeks PHLX je pridobil 8,2 odstotka; delnice Microna, Sandiska in Advanced Micro Devices so se podražile za 18, 26 oziroma 13 odstotkov. Sedem od 11 sektorjev indeksa S&P 500 je končalo višje, na čelu s tehnologijo, ki je zrasla za 5,2 odstotka.

Donosnost 30-letne ameriške državne obveznice je dosegla najvišjo raven v 19 letih, dan po tem, ko je Federal Reserve pustil obrestne mere nespremenjene, mešana sporočila novega predsednika Kevina Warsha pa trgovcem niso ponudila jasne smeri. Verjetnost septembrskega dviga obrestne mere se je po podatkih CME FedWatch v tednu dni znižala z 82 na 59 odstotkov. Ameriško gospodarstvo je v drugem četrtletju po prvi oceni raslo po 1,5-odstotni letni stopnji, pod pričakovanimi 2,1 odstotka.

Delnica Amazona je pridobila 3,9 odstotka, Applova pa izgubila 1,4 odstotka; obe družbi sta četrtletne rezultate objavili po zaključku trgovanja. Apple, ki v umetno inteligenco ne vlaga obsežno, je pred kratkim prehitel Nvidio in s približno 4,9 bilijona dolarjev tržne vrednosti postal najvrednejše podjetje na svetu.

V Evropi je Euro STOXX 50 pridobil 1,3 odstotka in končal pri 6.333 točkah, širši STOXX Europe 600 pa 0,6 odstotka, pri 649 točkah. Bruto domači proizvod evrskega območja se je v drugem četrtletju po podatkih portala Trading Economics povečal za 0,4 odstotka, nad pričakovanimi 0,2 odstotka. Delnica Schneider Electrica, dobavitelja opreme za podatkovne centre, je po zvišanju celoletnih ciljev poskočila za 10,8 odstotka. Britanski Shell je prilagojeni četrtletni dobiček več kot podvojil, na 9,8 milijarde dolarjev, in presegel pričakovanja analitikov, navaja Investing.com. Banka BBVA je ob 11,4-odstotni rasti čistega dobička pridobila pet odstotkov, nizozemska ING več kot pet, delnica L’Oréala pa 2,7 odstotka. Delnica Adidasa je izgubila 13,8 odstotka po skoku izdatkov za marketinško kampanjo ob svetovnem nogometnem prvenstvu.

Brent je v petek zjutraj zdrsnil pod 86 dolarjev za sod, na mesečni ravni pa po podatkih Trading Economics ostaja na poti k več kot 20-odstotni rasti. Cena je ta mesec zrasla ob obnovljenih spopadih med ZDA in Iranom, ki ogrožajo dobavo energentov z Bližnjega vzhoda; ameriška vojska je izvedla nove napade na iranske cilje po teheranskih udarih na ameriške objekte v regiji. Tankerski promet skozi Hormuško ožino se je po nedavni upočasnitvi okrepil; znova je steklo več milijonov sodov surove nafte. Savdska Arabija se je s predstavniki 43 držav pogovarjala o pomorski koaliciji za zaščito plovnih poti v Rdečem morju po blokadi, ki so jo prejšnji teden uvedli z Iranom povezani hutijevci. Natovarjanje na izvoznem terminalu, ključnem za kazahstanski izvoz nafte, je bilo ta teden po novih napadih na tankerje znova ustavljeno.

Vojna med ZDA in Iranom je vstopila v nevarnejšo fazo, ker se boji širijo v Rdeče morje, Iran pa napada ključno infrastrukturo v Perzijskem zalivu, med drugim naprave za razsoljevanje vode, je prejšnji teden po poročanju ameriške mreže CNBC ocenila Helima Croft, vodja globalne surovinske strategije pri RBC Capital Markets. Pritiski v regiji bi po njeni oceni lahko potisnili ceno Brenta nad 128 dolarjev za sod, kolikor je znašal vrh iz leta 2022 po ruski invaziji na Ukrajino.

Analitiki za družbe iz indeksa S&P 500 v povprečju pričakujejo 40-odstotno medletno rast dobičkov v drugem četrtletju; velik del naj bi po podatkih LSEG I/B/E/S prispevala podjetja, povezana z umetno inteligenco. Indeks je po podatkih LSEG vrednoten pri približno 20-kratniku pričakovanih dobičkov, desetletno povprečje pa znaša 19-kratnik. Na ameriških borzah je v četrtek lastnika zamenjalo 18 milijard delnic, več od povprečnih 17,2 milijarde v prejšnjih 20 trgovalnih sejah.