Ameriški tehnološki velikani za financiranje velikih naložb v infrastrukturo umetne inteligence vse pogosteje izdajajo obveznice tudi na evropskih trgih. Večja ponudba dolga bi lahko povečala stroške zadolževanja za evropska podjetja in dodatno obremenila državne obvezniške trge. Po oceni banke BNP Paribas bi se neto ponudba podjetniških obveznic z naložbeno bonitetno oceno, denominiranih v evrih, prihodnje leto lahko povečala za 83 odstotkov.
Evropski trg je pri zadolževanju tehnoloških podjetij doslej zaostajal za ameriškim, vendar se aktivnost hitro povečuje. Po podatkih družbe LSEG je letos obseg izdaj tehnološko povezanega dolga v Evropi dosegel 39,3 milijarde dolarjev, kar je približno pet odstotkov več kot v enakem obdobju lani. V ZDA je medtem obseg presegel 250 milijard dolarjev, kar pomeni 81-odstotno medletno rast.
Alphabet je v ponedeljek začel drugo letošnjo izdajo obveznic v evrih. Maja je podjetje na evropskem trgu že zbralo devet milijard evrov. Vlagatelji pričakujejo, da bodo zadolževanje zunaj ZDA povečali tudi drugi tehnološki velikani, med njimi Meta, Amazon in Microsoft.
Marion Le Morhedec, direktorica naložb v obveznice pri Fidelity International, za Reuters ocenjuje, da je v pripravi za 40 do 60 milijard evrov novih izdaj. Podjetja z izdajanjem dolga v tujih valutah ne pridobivajo le dostopa do širšega kroga vlagateljev, temveč lahko tudi zavarujejo valutno tveganje, povezano s svojimi globalnimi sredstvi, in izkoristijo razmeroma ugodne stroške financiranja na evropskih trgih.
BNP Paribas pričakuje, da se bo neto ponudba podjetniških obveznic z naložbeno bonitetno oceno, denominiranih v evrih, leta 2027 povečala na 192 milijard evrov. Letos naj bi znašala 105 milijard evrov.
Pomemben del nove ponudbe bodo predstavljale izdaje ameriških podjetij zunaj domačega trga, ki jih na finančnih trgih imenujejo reverse Yankee obveznice. Po napovedih BNP Paribas naj bi te prihodnje leto prispevale od 80 do 90 milijard evrov, večino pa naj bi predstavljale izdaje največjih tehnoloških podjetij.
Več konkurence lahko podraži financiranje
Večje zadolževanje tehnoloških velikanov povečuje ponudbo kakovostnih podjetniških obveznic, vendar hkrati zaostruje konkurenco za denar vlagateljev. Tehnološka podjetja bodo za kapital tekmovala z evropskimi izdajatelji iz drugih panog, med drugim energetike, telekomunikacij in avtomobilske industrije.
Če bo ponudba obveznic rasla hitreje od povpraševanja, bodo morali izdajatelji vlagateljem ponuditi višje donose oziroma ugodnejše pogoje. To bi lahko povečalo stroške financiranja tudi za podjetja, ki niso neposredno povezana z umetno inteligenco.
Na povečano občutljivost trga kaže tudi gibanje pribitkov. Pribitki na indeks evropskih podjetniških obveznic z naložbeno bonitetno oceno ICE BofA Euro Investment Grade so se oktobra povečali za 11 bazičnih točk. To pomeni, da vlagatelji za prevzem kreditnega tveganja podjetniških obveznic zahtevajo nekoliko višje nadomestilo glede na obrestne zamenjave.
Podjetja se že prilagajajo višjim donosom
Za zdaj vlagatelji novo ponudbo obveznic še absorbirajo, vendar bi lahko njihovo pripravljenost preizkusile posamezne zelo velike izdaje, vredne od 10 do 20 milijard evrov. Še posebej zahtevno bi bilo, če bi več velikih izdajateljev na trg prišlo hkrati.
Nekatera evropska podjetja se na nestanovitnost dolgoročnih donosnosti in pričakovano povečanje ponudbe že odzivajo s krajšimi ročnostmi obveznic. Namesto desetletnih izdaj se vse pogosteje odločajo za obveznice z zapadlostjo v petih do sedmih letih.
Povečano zadolževanje tehnoloških podjetij bi lahko vplivalo tudi na državne obvezniške trge. Ti so že pod pritiskom zaradi skrbi vlagateljev glede javnofinančnih primanjkljajev in inflacije. Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je prejšnji teden opozorila, da je zadolževanje največjih tehnoloških podjetij prispevalo k rasti donosnosti državnih obveznic.
