Evropska komisija na petkovem zasedanju Euroskupine v Dublinu ni predlagala skupnega davka na izredne dobičke energetskih podjetij, ki ga zahteva Nemčija, čeprav je nafta brent po podatkih italijanskega dnevnika Milano Finanza sredi dneva stala 102,77 dolarja za sod. Letna inflacija v evrskem območju je bila avgusta po podatkih Eurostata 3,2-odstotna.
Nemški finančni minister Lars Klingbeil je ob prihodu v Dublin po poročanju dnevnika Milano Finanza dejal, da od Komisije zelo jasno pričakuje, da bo predstavila konkretne možnosti za davek na izredne dobičke. Dodal je, da Bruselj ne more prezreti vsakdanje resničnosti milijonov ljudi v Evropi in da se je življenje podražilo. Nemčija in Španija sta sopodpisali dve pismi, s katerima Komisijo pozivata, naj preveri, ali energetska podjetja ustvarjajo višje prihodke. Od Komisije do oktobrskega zasedanja Sveta Ecofin pričakujeta predloge o obliki takšnega davka.
Evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je ob prihodu v Dublin po poročanju italijanskega portala Affaritaliani povedal, da Komisija v tej fazi predloga na evropski ravni ne pripravlja. Vprašanje je po njegovih besedah v rokah držav članic, ki lahko izredne dobičke obdavčijo same, Komisija pa jim je pripravljena pomagati pri oblikovanju ukrepov.
Evropska unija je z Uredbo Sveta (EU) 2022/1854 oktobra 2022 uvedla začasni solidarnostni prispevek za podjetja iz naftnega, plinskega, premogovnega in rafinerijskega sektorja. Prispevek je znašal najmanj 33 odstotkov tistega dela obdavčljivega dobička v letih 2022 in 2023, ki je presegal povprečje štirih poslovnih let od leta 2018, povečano za 20 odstotkov. Po ocenah držav članic, ki jih je novembra 2023 objavila Evropska komisija, so prispevek in enakovredni nacionalni ukrepi prinesli okoli 17,5 milijarde evrov.
Po poročanju portala Eunews je irski finančni minister Simon Harris, gostitelj neformalnega zasedanja Sveta Ecofin, razpravo o cenah energije uvrstil na petkov dnevni red v upanju, da bo formalno zasedanje ministrov 9. oktobra prineslo konkretne rešitve. Euroskupina se bo znova sestala 8. oktobra.
Predsednik Euroskupine Kyriakos Pierrakakis je na finančnem forumu Eurofi v Dublinu po poročanju portala Eunews dejal, da Evropa ne raste dovolj hitro, tudi zato, ker je evropski bančni sektor razdrobljen po nacionalnih mejah in premajhen. Dokončanje bančne unije je označil za ključni del evropske strategije rasti, Italijo pa je znova pozval k potrditvi reforme pogodbe o Evropskem mehanizmu za stabilnost.
Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je na novinarski konferenci Euroskupine po poročanju agencije ANSA napovedala, da bo evrosistem v ponedeljek, 21. septembra, zagnal sistem Pontes. Pontes je po njenih besedah digitalni euro, ki je bankam na voljo za medsebojne transakcije z uporabo tokeniziranih sredstev in tehnologije razpršene evidence.
Dombrovskis je ob prihodu v Dublin po poročanju portala Affaritaliani opozoril na ponovno vrednotenje državnih obveznic na trgih, ki ga spremlja rast donosov, zlasti dolgoročnih. Po njegovih besedah morajo države članice zato še naprej voditi preudarne proračunske politike. Italijanski finančni minister Giancarlo Giorgetti je po poročanju agencije Il Sole 24 Ore Radiocor na zasedanju Euroskupine opozoril na energijo, ki jo ima za resnično izredno stanje, in na rast obresti na državni dolg. Po poročanju agencije ANSA meni, da je Bruselj pripravljen Italiji odobriti večjo proračunsko prožnost pri izdatkih za energijo.
Donos desetletne italijanske obveznice BTP je v petek zjutraj po podatkih agencije Il Sole 24 Ore Radiocor zrasel na 4,35 odstotka. Razlika med donosoma desetletnih francoskih in nemških državnih obveznic je popoldne presegla 100 bazičnih točk, prvič od leta 2012, je poročala agencija ANSA.
