Zavarovanih je bilo pet odstotkov škode po ujmi, Slovenija je v EU prva po podnebni škodi na prebivalca

Slovenija ima po podatkih Evropske agencije za okolje med državami Evropske unije najvišjo gospodarsko škodo zaradi vremenskih in podnebnih ekstremov na prebivalca, zavarovalnice pa so po poplavah avgusta 2023 izplačale več kot 150 milijonov evrov odškodnin ob končni vladni oceni neposredne škode 2,98 milijarde evrov. Izplačila zavarovalnic dosegajo približno pet odstotkov te ocene. Izračun primerja podatek Agencije za zavarovalni nadzor o izplačilih za ta dogodek s končno oceno neposredne škode na stvareh, ki jo je vlada potrdila 25. oktobra 2023.

Vremenski in podnebni ekstremi so v Evropski uniji med letoma 1980 in 2024 povzročili za približno 822 milijard evrov gospodarske škode v cenah iz leta 2024, je Evropska agencija za okolje objavila 14. oktobra 2025. Najvišjo škodo na kvadratni kilometer je v istem obdobju imela Slovenija, sledijo pa Belgija, Švica in Luksemburg. Več kot 208 milijard evrov, četrtina celotnega zneska, je nastalo med letoma 2021 in 2024. Povprečna letna škoda je v osemdesetih letih znašala 8,6 milijarde evrov, med letoma 2020 in 2024 pa 44,9 milijarde evrov. Zasebno zavarovanih je bilo v celotnem obdobju manj kot 20 odstotkov škode, delež pa niha od manj kot treh odstotkov na Hrvaškem, v Bolgariji in Romuniji do več kot 35 odstotkov v Belgiji, na Danskem in v Franciji. Po ocenah Evropske unije, ki jih navaja Reuters, je zavarovana približno četrtina škode iz podnebnih nesreč, v nekaterih državah pa pokritost pade pod pet odstotkov.

Federico Barriga-Salazar, ki pri bonitetni agenciji Fitch vodi ocenjevanje bonitet držav Zahodne Evrope, je za Reuters povedal, da postajajo take nesreče vse pogostejše, in dodal, da vladam z malo fiskalnega manevrskega prostora prinašajo težje odločitve med proračunskimi postavkami. Navedel je ocene, po katerih stroški obnove po poplavah v Španiji leta 2024 ustrezajo 0,7 odstotne točke španske gospodarske proizvodnje v obdobju od 2024 do 2026. Primanjkljaji držav evrskega območja se v povprečju gibljejo okoli treh odstotkov bruto domačega proizvoda.

David Zahn, vodja naložb v evropske obveznice pri družbi Franklin Templeton, je za Reuters ocenil, da bo učinek v nekaterih državah dosegel od enega do dveh odstotkov bruto domačega proizvoda. Inštitut Bruegel je izračunal, da je bila večina škode iz poplav leta 2021 v Belgiji zavarovana, Nemčija pa je zaradi nizke zavarovalne pokritosti večji del škode krila iz javnih sredstev v višini 30 milijard evrov.

Agencija za zavarovalni nadzor je v ekonomski študiji ocenila zavarovalno vrzel v Sloveniji na okoli 70 odstotkov pri poplavah in okoli 80 odstotkov pri potresu. Izhajala je iz sklenjenih domskih zavarovanj slovenskih zavarovalnic in podatkov Statističnega urada Republike Slovenije. Evropska komisija je Sloveniji 29. novembra 2023 odobrila 100 milijonov evrov predplačila iz Solidarnostnega sklada Evropske unije.

Heather Grabbe, višja sodelavka inštituta Bruegel, je za Reuters povedala, da države potrebujejo bolj sistematične ureditve od enkratnega izrednega financiranja, ker slednje gospodinjstvom in podjetjem jemlje spodbudo za sklenitev zavarovanja. Vladam je priporočila oceno lastne izpostavljenosti, načrte za zmanjšanje prihodnje škode prek prilagoditvenih naložb in združevanje tveganj med državami. Študija Univerze v Oxfordu iz leta 2025, ki jo navaja Reuters, opisuje tako imenovano past prilagoditvenih naložb, v kateri ponavljajoče se nesreče višajo dolg in puščajo manj sredstev za zaščito.

Evropska centralna banka je predlagala skupno javno-zasebno shemo pozavarovanja na ravni Evropske unije, ki bi združevala zasebna tveganja naravnih nesreč. Predlogu je dodala sklad Evropske unije za javno financiranje posledic nesreč. Predloge za podnebno odpornost in obvladovanje tveganj bo Evropska unija objavila jeseni. Govorec Evropske komisije je po navedbah Reutersa povedal, da komisija išče načine za zmanjšanje zavarovalne vrzeli v okviru svežnja ukrepov, predvidenega do konca leta. Portugalska je po poplavah v začetku leta 2026 napovedala obvezno zavarovanje stanovanjskih nepremičnin, podprto s skladom za naravne nesreče in potrese ter s solidarnostnim mehanizmom. Grčija proučuje možnosti za višjo zavarovalno pokritost in za odpornejšo vodno in energetsko infrastrukturo v turističnih središčih.

Reuters v analizi navaja, da je sedanji obseg fiskalnega udarca še vedno razmeroma majhen. Zahn je opozoril, da se pri katastrofnih obveznicah izplačilo sproži ob nastopu dogovorjenega dogodka, država pa lahko pet let plačuje okoli osem odstotkov letno, ne da bi dogodek nastopil. Pred avgustom 2023 je bilo najvišje izplačilo slovenskih zavarovalnic za posamezen dogodek 85 milijonov evrov, in sicer po neurju s točo 15. in 16. avgusta 2008.