Delavcu, ki je bil lani vse leto zaposlen s polnim delovnim časom v zasebnem sektorju, je moral delodajalec za zimski regres izplačati 638,86 evra, od tega 565,35 evra za obdobje, ko zakona še ni bilo. Ustavno sodišče je ta del ureditve v odločbi, objavljeni v sredo, razglasilo za protiustaven, denar pa ostaja delavcem. Po izračunu Lider.si na podlagi vladne ocene iz predloga zakona je strošek za nazaj v celotnem zasebnem sektorju znašal do 428 milijonov evrov. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) po odločitvi opozarja, da imajo podjetja možnost odškodninske tožbe proti državi za finančne posledice obveznosti, ki jim je bila naložena za obdobje od 1. januarja 2025 do uveljavitve zakona.
Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR) je začel veljati 20. novembra 2025, do sorazmernega dela regresa za leto 2025 pa so bili upravičeni vsi delavci, ki so bili v tem letu zaposleni vsaj en dan, glede na obdobje zaposlitve v vsem letu. Pobudo za presojo so vložili družba Boxmark Leather, še sedem podjetij in Združenje delodajalcev Slovenije. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-189/25 presodilo, da sta 2. člen in prvi odstavek 3. člena zakona v neskladju z ustavo, kolikor se za delavce zunaj javnega sektorja pri izračunu regresa za leto 2025 upošteva tudi obdobje pred uveljavitvijo zakona. Državni zbor in vlada javne koristi za takšno učinkovanje po ugotovitvi sodišča nista niti poskušala izkazati, čeprav bi to morala storiti že v zakonodajnem gradivu. Določb sodišče ni razveljavilo, ker bi s tem nedopustno poseglo v legitimna pričakovanja zaposlenih, da obdržijo prejeti denar. Sprejelo je ugotovitveno odločbo, ki kršitev ugotavlja, posledic kršitve pa ne odpravlja.
Vlada je v predlogu zakona ocenila, da bo zimski regres delodajalce v zasebnem sektorju stal največ 483,9 milijona evrov. Ocena upošteva 757.422 zaposlenih in polni znesek 638,86 evra. Od 365 dni lanskega leta jih je pred uveljavitvijo zakona minilo 323. Če se sorazmerni del regresa računa po dnevih zaposlitve, je ustavno dopustni del za delavca, zaposlenega vse leto s polnim delovnim časom, znašal 73,51 evra, del za obdobje pred zakonom pa 565,35 evra.
GZS je odločitev v sporočilu za javnost pozdravila, a je izrazila razočaranje, da sodišče spornih določb ni razveljavilo in ni določilo načina izvršitve, ki bi odpravil posledice za delodajalce. Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je odločitev označil za opozorilo zakonodajalcu, da mora tudi pri ukrepih v korist zaposlenih spoštovati prepoved retroaktivnosti. Zbornica poudarja, da podpira izboljševanje materialnega položaja zaposlenih in varstvo njihovih legitimnih pričakovanj, socialnih ciljev pa po njenem mnenju ni dopustno uresničevati z naknadnim nalaganjem obveznosti podjetjem. Po mnenju GZS bi bilo treba upoštevati tudi položaj delodajalcev, ki so jim bile obveznosti naložene v nasprotju z ustavnimi jamstvi.
Zbornica opozarja tudi, da je ves čas poudarjala pomen socialnega dialoga ter pravočasnega in odgovornega sprejemanja zakonodaje. Vlada je predlog v Državni zbor poslala po nujnem postopku in ga, kot je zapisala v samem predlogu, ni objavila na portalu E-demokracija. Očitkov pobudnikov o zlorabi nujnega postopka in o kršitvi socialnega dialoga sodišče kljub temu ni sprejelo. Presodilo je, da pri izbiri nujnega postopka ni bilo hujših nepravilnosti in da načelo socialne države delodajalskim združenjem ne daje pravice, da so o osnutkih predpisov posebej obveščena. Vlada je v mnenju sodišču navedla, da izredna seja Ekonomsko-socialnega sveta 27. oktobra 2025 ni bila izvedena, ker so jo predstavniki delodajalskih organizacij zapustili oziroma se je niso udeležili.
| Zimski regres 2025 in del, naložen za obdobje pred zakonom | |
| NA DELAVCA S POLNIM DELOVNIM ČASOM VSE LETO | |
| Postavka | Vrednost |
| Polni zimski regres 2025 | 638,86 € |
| Ustavno dopustni del (20. 11.-31. 12. 2025, 42 dni) | 73,51 € |
| Del za obdobje pred zakonom (1. 1.-19. 11. 2025, 323 dni) | 565,35 € |
| ZASEBNI SEKTOR PO OCENI VLADE | |
| Zaposleni v zasebnem sektorju | 757.422 |
| Največji strošek delodajalcev | 483,9 mio € |
| Od tega za obdobje pred zakonom | 428,2 mio € |
| ZIMSKI REGRES 2026 | |
| Polovica minimalne plače 1.481,88 € | 740,94 € |
| Sprememba glede na 2025 | +16,0 % |
 *vir: predlog ZPZR (Vlada RS), gov.si; izračun Lider.si, sorazmerni del po dnevih zaposlitve | |
Vlada je v predlogu zapisala, da ocena 483,9 milijona evrov pomeni največji možni strošek, ker bodo podjetja za regres preusmerila del denarja, ki so ga sicer izplačevala za poslovno uspešnost. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je januarja v Grafih tedna novembrsko povprečno bruto plačo v zasebnem sektorju, ki je bila medletno nižja za 0,3 odstotka, povezal z manjšim obsegom izrednih izplačil za poslovno uspešnost v pričakovanju obveznega zimskega regresa. Na Finančni upravi so sredi aprila za STA pojasnili, da je 72.255 delodajalcev, vključno z državo, regres za leto 2025 izplačalo 883.946 zaposlenim v skupnem znesku 516,8 milijona evrov. Iz teh podatkov izhaja povprečno izplačilo približno 585 evrov, kar je manj od zakonskega zneska 638,86 evra.
Gospodarske družbe so lani povečale neto čisti dobiček za 13 odstotkov, na 7,3 milijarde evrov, stroške dela pa za šest odstotkov, na 22,1 milijarde evrov, kaže analiza, ki jo je za Lider.si opravila bonitetna hiša CompanyWall na podlagi evidenc AJPES. Če bi vsak od 536.844 zaposlenih v družbah prejel polni znesek, bi del regresa za obdobje pred zakonom znašal 303,5 milijona evrov, kar je po izračunu bonitetne hiše CompanyWall 1,4 odstotka lanskih stroškov dela in 4,1 odstotka neto čistega dobička družb.
| Zimski regres za nazaj ob lanskih rezultatih družb | |
| GOSPODARSKE DRUŽBE V LETU 2025 | |
| Postavka | Vrednost |
| Zaposleni (na podlagi delovnih ur) | 536.844 |
| Stroški dela | 22.135,2 mio € |
| Neto čisti dobiček | 7.336,8 mio € |
| DEL ZIMSKEGA REGRESA ZA OBDOBJE PRED ZAKONOM | |
| Ob polnem znesku za vse zaposlene | 303,5 mio € |
| Delež v stroških dela | 1,4 % |
| Delež v neto čistem dobičku | 4,1 % |
| *vsi podatki za leto 2025, v evrih; 565,35 € na zaposlenega, sorazmerni del po dnevih | |
Sodišče je pravico do zimskega regresa potrdilo, ker za poseg v svobodno gospodarsko pobudo obstaja javna korist, to je varstvo delavcev kot šibkejše strani v delovnem razmerju. Ugotovitev o neskladju in skladnosti z ustavo je sprejelo z osmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval ustavni sodnik Rok Svetlič, ki je v odklonilnem ločenem mnenju zapisal, da bi moralo sodišče protiustavnost uvedbe obveznega zimskega regresa ugotoviti že na ravni testa legitimnosti, ker po njegovem mnenju ne Državni zbor ne vlada nista navedla legitimnih ciljev za sprejetje zakona.
Inšpektorat RS za delo je že decembra 2025 opozoril, da so zahteve delodajalcev po vračilu izplačanega zimskega regresa v nasprotju z zakonodajo. Letošnji zimski regres znaša polovico minimalne plače v višini 1.481,88 evra, to je 740,94 evra ali za 16 odstotkov več kot lani, delodajalci pa ga morajo izplačati najpozneje 18. decembra 2026.
