Slovenija je 5. marca dobila individualni naložbeni račun (INR), davčno ugodnejši račun za vlaganje v vrednostne papirje, ki so ga analitiki primerjali z britanskim ISA in nemškimi naložbenimi računi s posebnim davčnim statusom. V štirih mesecih od uvedbe je bilo odprtih že več kot 10.000 računov, kar je za slovenski trg spodbuden začetek.
Toda ta številka potrebuje širši kontekst. Slovenci imamo na bančnih računih približno 29 milijard evrov prihrankov, večinoma na vpoglednih računih z nizkimi ali celo zanemarljivimi donosi. Če želi INR pomembneje spodbuditi razvoj domačega kapitalskega trga, bo moral prepričati precej širši krog varčevalcev.
Zakon o individualnih naložbenih računih je bil sprejet z jasnim ciljem, povečati vlaganja na kapitalske trge in okrepiti slovenski trg kapitala. Zato omogoča dodatni podračun, na katerega lahko vlagatelji letno vplačajo še 5.000 evrov za naložbe v vrednostne papirje slovenskih izdajateljev oziroma instrumente Republike Slovenije. V praksi to pomeni delnice na Ljubljanski borzi, državne obveznice in zakladne menice.
Na osnovnem podračunu, kjer je v prvem letu mogoče vplačati do 20.000 evrov, takšnih omejitev ni. Vlagatelji lahko kupujejo delnice podjetij iz držav OECD, med njimi Apple, Nvidia, Amazon ali TSMC, pri čemer ostaja davčna obravnava enaka ne glede na to, ali kupijo Krko ali Nvidio.
Prvo strategijo predstavljajo vlagatelji, ki kupujejo predvsem slovenske delnice, najpogosteje Krko in NLB, bolj izkušeni pa dodajajo še Savo Re in Luko Koper. Drugo skupino sestavljajo vlagatelji, ki glavnino portfelja gradijo prek globalnih indeksnih ETF-jev, kot je VWCE, pri tujih posrednikih, na primer Interactive Brokers, kjer so stroški nižji in ponudba širša. INR uporabljajo predvsem tam, kjer jim davčna ugodnost prinese največ koristi. Tretjo skupino pa predstavljajo vlagatelji, ki so na INR kupili globalne ETF-je, kot sta SPYL ali EUNK, saj so slovenske delnice že imeli v drugih portfeljih in so želeli z INR predvsem povečati globalno razpršenost svojih naložb.
| INR: KLJUČNI PARAMETRI IN OMEJITVE | ||
|---|---|---|
| Parametri | Osnovni podračun | Posebni podračun (slo VP) |
| Limit 1. leto | 20.000 € | 5.000 € |
| Limit naslednja leta | 5.000 € | 5.000 € |
| Skupni limit (življenjski) | 150.000 € | |
| Davek ob izplačilu (do 15 let) | 15 % | |
| Davek po 15 letih brez izplačila | 0 % | |
| Dovoljeni instrumenti | vse OECD delnice, ETF, obveznice | samo slo izdajatelji |
Vir: ZINR, obrestuj.si, banke.ai, julij 2026.
To precej dobro ponazarja dejanski učinek zakona. INR je bil zasnovan kot instrument za krepitev domačega kapitalskega trga, vendar davčna nevtralnost na osnovnem podračunu pomeni, da ga vlagatelji pogosto uporabljajo predvsem za optimizacijo celotnega portfelja. Dodatnih 5.000 evrov za slovenske vrednostne papirje je očitno premajhna spodbuda, da bi bistveno spremenila naložbene navade tistih, ki razmišljajo globalno.
Davčne ugodnosti so posebej zanimive za vlagatelje v slovenske dividendne delnice. Ker se dividende na INR ne obdavčijo sproti, temveč šele ob izplačilu sredstev z računa, lahko vlagatelji ves čas reinvestirajo celoten znesek dividend. To je posebej ugodno pri delnicah z višjo dividendno donosnostjo, kot sta Krka in NLB.
Na običajnem trgovalnem računu je vsaka dividenda obdavčena po 25-odstotni stopnji že ob izplačilu. Pri INR se davek odloži, po 15 letih varčevanja brez izplačil pa davčne obveznosti ni več.
Preberite več:
Pomemben dejavnik ostajajo tudi stroški ponudnikov. Po podatkih primerjalnika Obrestuj.si ima pri enkratnem vplačilu 5.000 evrov in mesečnih vplačilih po 500 evrov v petletnem obdobju najnižje skupne stroške NLB (342 evrov), sledijo Ilirika, OTP banka in BKS. Razlika med najcenejšim in najdražjim ponudnikom pa znaša približno 100 evrov.
