Slovenski varčevalec kupuje 500 podjetij, denar pa dobi deset

Slovenski varčevalec, ki prek individualnega naložbenega računa kupuje sklad, vezan na indeks S&P 500, pridobi delnice petstotih podjetij, a več kot 40 od vsakih 100 vloženih dolarjev konča v samo desetih. Deset največjih družb je konec leta 2025 doseglo 41 odstotkov teže indeksa, najvišjo raven po vsaj letu 1972, do pomladi 2026 pa se je delež umaknil proti 38 odstotkom. Razpršenost, ki jo obljublja nakup celega indeksa, je pri teh številkah bolj videz kot vsebina.

Zakon o individualnih naložbenih računih je marca odprl vrata prav takim naložbam. Račun dovoljuje vlaganje v vrednostne papirje na reguliranih trgih Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in OECD, v prvem letu do 20.000 evrov, nato 5.000 evrov letno, z dodatnimi 5.000 evri za slovenske izdajatelje. Davčna spodbuda je znatna, prvo izplačilo po petnajstih letih je neobdavčeno, zato zakon varčevalca vodi k dolgoročnemu, širokemu portfelju. Najbolj dostopna pot do takega portfelja je indeksni sklad ameriških delnic.

Sestava tega indeksa načne obljubo o razpršenosti. „Več kot 40 od vsakih 100 vloženih dolarjev se steka v samo deset podjetij, kar ustvarja povratno zanko, v kateri pasivni prilivi nesorazmerno podpirajo največje delnice,” so zapisali analitiki pri RBC Wealth Management. Ena sama delnica, Nvidia, nosi okoli sedem odstotkov indeksa, kolikor so pokazali podatki iz pomladi 2026. Med julijsko razprodajo polprevodnikov je sklad polprevodniških delnic v dveh dneh izgubil več kot štiri odstotke, kar se je preneslo na celoten indeks, v katerem naj bi varčevalec našel zavetje pred posamičnim tveganjem.

Koncentracija se meri tudi drugače. Iz javne sestave sklada SPDR S&P 500, ki jo objavlja upravljavec State Street Global Advisors, izhaja, da se indeks s petstotimi družbami vede tako, kot da jih ima 54 enakomerno uteženih. Delež desetih največjih presega njihov delež v dobičku indeksa, ki znaša okoli 32 odstotkov. Prvih deset družb se trguje pri približno 30-kratniku pričakovanega dobička, preostalih 490 pri 19-kratniku, je izračunala družba GHPIA.

Slovenska gospodinjstva hranijo več kot 29 milijard evrov na bančnih depozitih, večinoma pri ničelnih obrestih, in prav ta denar naj bi individualni naložbeni računi premaknili na kapitalski trg. Dodatni letni limit za domače izdajatelje meri na Ljubljansko borzo, osnovni tok sredstev pa vodi na globalne trge, kjer je najbolj razširjen produkt sklad, vezan na ameriški indeks. Varčevalec, ki beži pred nizko donosnostjo depozita v razpršenost, kupi najbolj skoncentriran vodilni indeks v pol stoletja.

Nasprotni pogled ima trdno oporo. Vodilna deseterica ni le draga, ampak tudi dobičkonosna, njene marže in rast opravičujejo del premije, so v analizi zapisali pri Guinness Global Investors. Petnajstletni horizont računa je poleg tega sam po sebi obramba, saj se vrhovi indeksa zgodovinsko menjajo. Med desetimi največjimi družbami izpred dvajsetih let je danes ostal le Microsoft, je izračunala družba GHPIA. Na dolgi rok se tveganje koncentracije razporedi, na kratkega se zgosti.

Vprašanje ni davčna ugodnost računa, ampak vsebina naložbe za njo. Kdor vloži 100.000 evrov v sklad ameriškega indeksa, jih približno 7.000 usmeri v eno samo družbo. Sklad drži petsto imen, njegova teža pa se vede kot 54.