10 odstotkov dražja energija znova poganja evropsko inflacijo

Cene energije v evrskem območju so bile julija za 10,0 odstotka višje kot pred letom in so po prvi oceni Eurostata, objavljeni v petek, letno inflacijo potisnile na 2,9 odstotka z 2,8 odstotka v juniju. Inflacija brez energije po istih podatkih znaša 2,2 odstotka, rast cen hrane se je upočasnila na 1,2 odstotka, cene industrijskih izdelkov brez energentov pa so višje za 0,9 odstotka. Teden do 9. avgusta prinaša dva dogodka, ki lahko ta pritisk omilita: nadaljevanje ameriško-iranskih mirovnih pogajanj in višje proizvodne kvote skupine OPEC+.

Nafta Brent je v ponedeljek zdrsnila za dobrih pet odstotkov na 83,4 dolarja za sod, ameriška WTI pa pod 80 dolarjev, kažejo podatki portala Trading Economics; julija se je Brent podražil za več kot 20 odstotkov. Ameriški predsednik Donald Trump je čez konec tedna sporočil, da je odpovedal načrtovani vojaški napad na Iran in da se mirovna pogajanja nadaljujejo danes; k prekinitvi napadov so ga po njegovih besedah pozvale ključne bližnjevzhodne zaveznice, med njimi Savdska Arabija. Iranska tiskovna agencija Mehr je njegove navedbe o dogovoru glede Hormuške ožine zavrnila kot laž. Ponudba medtem raste: sedem ključnih članic skupine OPEC+ je v nedeljo na virtualnem zasedanju septembrsko proizvodno kvoto zvišalo za 188.000 sodčkov na dan in s tem zaokrožilo vračanje 1,65 milijona sodčkov prostovoljnih rezov iz leta 2023, poroča CNBC. Analitska hiša Rystad Energy pričakuje, da bo skupina v zadnjem četrtletju leta proizvodnjo zadržala na doseženi ravni; v veljavi ostajajo starejši rezi iz leta 2022 v obsegu okoli dveh milijonov sodčkov na dan. Slovenski vozniki svetovna gibanja občutijo z zamikom, ker se regulirane cene goriv izračunavajo iz sedemdnevnega povprečja kotacij naftnih derivatov Platts.

Britanska centralna banka je v julijskem poročilu o denarni politiki v osrednji scenarij vgradila ceno nafte pri 76 dolarjih za sod v tretjem četrtletju in postopen spust proti 71 dolarjem do konca obdobja napovedi; inflacija v Združenem kraljestvu po tem scenariju doseže vrh pri 3,2 odstotka v zadnjem četrtletju letos. Brent tudi po ponedeljkovem zdrsu pri 83,4 dolarja ostaja nad to predpostavko. Odbor za denarno politiko je prejšnji četrtek obrestno mero s šestimi glasovi proti trem zadržal pri 3,75 odstotka; Huw Pill, Megan Greene in Catherine Mann so glasovali za dvig na štiri odstotke v skrbi, da bodo višje cene energije podjetja spodbudile k dvigovanju cen in zaposlene k višjim plačnim zahtevam. Večina je presodila, da rast plač in gospodarska aktivnost slabita ter da dokazov o prelivanju energetskega šoka v širšo inflacijo še ni.

Enak razkol se je dan prej pokazal v ameriški centralni banki. Fed je obrestno mero petič zapored pustil v razponu od 3,5 do 3,75 odstotka, trije člani odbora za odprti trg pa so glasovali za dvig za četrt odstotne točke; toliko glasov v isto smer ni bilo po septembru 2016, poroča CNBC. „Prosil sem za dober družinski prepir in sem ga dobil,“ je na novinarski konferenci po zasedanju dejal predsednik Feda Kevin Warsh. Dow Jones je isti dan izgubil 1.153 točk v najslabšem trgovalnem dnevu po aprilu 2025, donosnost tridesetletne ameriške državne obveznice pa je dosegla najvišjo raven po letu 2007, poroča CNN. Ian Lyngen, vodja oddelka za ameriške obrestne mere pri banki BMO Capital Markets, v odločitvi vidi odbor z glasnimi jastrebi, katerega večina stoji za Warshem in pušča obresti nespremenjene vsaj do septembra, ko bosta na voljo julijski in avgustovski podatek o inflaciji, povzema CNBC. Prvi podatek, ki lahko to razmerje premakne, izide v petek: ameriški urad za statistiko dela ob 14.30 po srednjeevropskem času objavi julijske podatke o zaposlenosti, prve po juniju, ko je gospodarstvo ustvarilo 57.000 delovnih mest namesto 115.000, kolikor so pričakovali ekonomisti v anketi časnika Wall Street Journal.

Rezultate za drugo četrtletje je objavilo že 71 odstotkov družb iz indeksa S&P 500; konsenz analitikov po izračunih hiše Yardeni Research kaže na 37-odstotno letno rast dobička na delnico, podatek pa so po opozorilu iste hiše izkrivila knjigovodska prevrednotenja naložb Alphabeta in Amazona. V sredo pred odprtjem trgov rezultate objavi nizozemski trgovec Ahold Delhaize, v ZDA v ponedeljek poroča Palantir, v torek pa rezultate objavita AMD in farmacevtska družba Eli Lilly; isti dan bo vesoljsko podjetje SpaceX prvič poročalo kot javna delniška družba. V četrtek Eurostat objavi še junijske podatke o prodaji na drobno v evrskem območju; gospodarstvo denarne unije je v drugem četrtletju po prvi oceni istega urada zraslo za 0,4 odstotka.

Ameriški inštitut Conference Board ocenjuje, da je Warshova jastrebja retorika verjetnost septembrskega dviga nekoliko zmanjšala, in do konca leta 2027 pričakuje nespremenjene ameriške obresti; bližina vmesnih volitev po oceni inštituta dodatno dviguje prag za ukrepanje. Svet ECB se na naslednjem zasedanju o obrestih odloča 9. in 10. septembra v Berlinu, kjer bo gostoval pri nemški Bundesbank.