Regionalna Zlata bilanca 2026: regija zanemarja dolg, nevarna meja je trikratnik EBITDA

Dolg, ki presega dvakratnik do trikratnik normaliziranega EBITDA, je za podjetje lahko resna težava, regija pa temu kazalniku namenja presenetljivo malo pozornosti, je v Beogradu opozoril Branko Greganović, nekdanji predsednik izvršnega odbora NLB Banke Beograd in nekdanji predsednik uprave NLB Banke Skopje. Greganović, danes neodvisni finančni svetovalec, je govoril na konferenci Regionalna Zlata bilanca 2026, ki je v četrtek v hotelu Metropol Palace prvič na enem mestu zbrala gospodarstvenike in finančne strokovnjake iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne gore in Severne Makedonije. Regionalna Zlata bilanca je projekt bonitetne hiše CompanyWall, medijski partnerji pa so Lider.si, srbski Biznis.rs, hrvaški Financije.hr in črnogorski Biznis.me.

Finančni izkazi in priznanja, kakršno je Zlata bilanca, so po Greganovićevi oceni pomembni toliko, kolikor pomagajo oceniti prihodnost. Neodvisne analize in potrditve uspešnega poslovanja povečujejo zaupanje bank in jim olajšajo oceno kreditnega tveganja, je povedal v pogovoru z glavnim in odgovornim urednikom Biznis.rs Markom Andrejićem.

Slovenija in Hrvaška sta po Greganovićevi oceni gospodarsko napredovali bolj kot preostala regija, k čemur je poleg članstva v EU prispevala uporaba evropskih poslovnih standardov. Ti standardi imajo po njegovih besedah vrednost tudi za države, ki v Unijo ne vstopijo. Vprašanje članstva je po Greganoviću drugotno v primerjavi z uvedbo standardov poslovnega okolja EU.

Med govorci v Beogradu je bila Janja Kaplja, direktorica družbe Plastenka iz Radomelj, proizvajalke embalaže iz materialov PET in HDPE. Konkurenca v panogi je po njenih besedah izjemno močna, za dolgoročno konkurenčnost pa je odločilno prilagajanje evropskim standardom za embalažo in recikliranje. Plastenka zato po navedbah direktorice vlaga v digitalizacijo, proizvodne procese in usposabljanje mladih. Kaplja je nastopila na okrogli mizi o ljudeh, ki stojijo za poslovnimi rezultati, skupaj z Danielo Soviček, solastnico in članico uprave hrvaške družbe Simpak usluge, in z Duškom Belovićem, ustanoviteljem in direktorjem beograjske družbe Investment Project Group. Vsi trije orodja umetne inteligence že uporabljajo, po njihovem prepričanju pa umetna inteligenca ne more nadomestiti človeških izkušenj in odgovornosti pri odločanju.

Na seznam, ki ga objavlja CompanyWall, se uvrstijo podjetja z večletnim pozitivnim poslovanjem in brez blokad računa, je na konferenci pojasnil izvršni urednik Biznis.rs Marko Miladinović. Na lestvici velikih podjetij po uteženem indeksu so med prvimi desetimi štiri slovenska, toliko jih nima nobena druga država. Petrol je drugi, HSE peti, Gorenje šesto in Krka osma. Prvi je srbski EPS, tretja pa hrvaška Ina. Srbija in Hrvaška imata med prvimi desetimi po tri družbe: poleg EPS sta to Serbia Zijin Mining in Serbia Zijin Copper, na hrvaški strani pa Ina, HEP in Prvo plinarsko društvo. Med 999 velikimi podjetji na seznamu je 319 srbskih, 271 hrvaških in 183 slovenskih. Bosna in Hercegovina jih ima 120, Severna Makedonija 74 in Črna gora 32.

Po prihodkih je Petrol s 4,28 milijarde evrov prvo podjetje regije, pred EPS in Ino. Po čistem dobičku je Krka tretja s 395,4 milijona evrov, med prvimi desetimi pa so še HSE, Petrol in Dars. Na vrhu te lestvice sta rudarski družbi Serbia Zijin Mining z 1,14 milijarde evrov čistega dobička v poslovnem letu 2025 in Serbia Zijin Copper s 526,4 milijona evrov. Po izračunu uredništva na podlagi lestvice so štiri slovenska podjetja med prvimi desetimi po uteženem indeksu leta 2025 ustvarila 12,6 milijarde evrov prihodkov od 29,3 milijarde evrov, kolikor jih je ustvarilo vseh deset.