Zaprtje Hormuške ožine je v Perzijskem zalivu za več kot sto dni ujelo več kot 1.200 tovornih ladij s tovorom, ocenjenim na 125 milijard dolarjev, kaže poročilo zavarovalnice Allianz, na katero se sklicuje Financial Times. Gre za prvo tovrstno oceno vrednosti tovora, ujetega v zalivu, odkar je Iran konec februarja zaprl eno najpomembnejših pomorskih poti za svetovno trgovino z nafto. Za slovenske voznike je razplet te krize že čutiti na črpalkah, saj je umirjanje razmer v zalivu eden od razlogov, da so se cene goriva pri nas ta teden znižale.
Pred zaprtjem je skozi približno 34 kilometrov široko ožino med Iranom in Omanom dnevno pluje med 100 in 140 ladij, po njej pa je potovala približno petina svetovne trgovine z nafto in podoben delež utekočinjenega plina. Po izbruhu spopadov med ZDA, Izraelom in Iranom konec februarja je prehodov skozi ožino skoraj popolnoma zmanjkalo, kar se je po podatkih Allianza prvič v zgodovini zgodilo tudi med iransko-iraško vojno v osemdesetih letih, ko je ožina ostala odprta. Med spopadi je bilo po podatkih Mednarodne pomorske organizacije (IMO) napadenih več kot 40 ladij, življenje pa je izgubilo 14 pomorščakov.
Po podpisu memoranduma med ZDA in Iranom sredi junija je promet skozi ožino začel postopoma okrevati. V tednu do 21. junija je skoznjo po podatkih Lloyd’s List Intelligence priplulo 69 ladij, teden prej le 24, kar je največ od izbruha spopadov. Pri logistični družbi Kuehne+Nagel kljub temu ocenjujejo, da je v zalivu še vedno ujetih okoli 300.000 zabojniških enot. Vodja pomorskega zavarovalništva pri Allianzu je dejal, da so v panogi sicer vedno govorili o najslabših možnih scenarijih za prometna ozka grla, da pa so tokrat takšen scenarij dejansko doživeli, kar po njegovih besedah trajno spreminja, kako zavarovalnice ocenjujejo tveganje na podobnih strateških točkah.
Kriza je močno vplivala tudi na ceno nafte, ki je med spopadi za kratek čas presegla 120 dolarjev za sod, posamezne vrste nafte iz regije pa so marca dosegle celo rekordnih 166 dolarjev. Po sklenitvi premirja je cena nafte v nekaj dneh padla za skoraj 36 odstotkov glede na vrh med spopadi in se ustalila okoli 80 dolarjev za sod, čeprav analitiki opozarjajo, da bo dejanska normalizacija prometa skozi ožino, ne le napovedi o njej, odločala o tem, ali se bo cena tam tudi obdržala. Padec cene nafte na svetovnih trgih je tudi razlog, da je Slovenija ta teden, od 23. junija, znižala najvišjo dovoljeno ceno bencina, dizla in kurilnega olja, saj se gibanje cen na svetovnem trgu v ceno na slovenskih črpalkah prenese s tedenskim zamikom.
