Sodnica višjega sodišča v Londonu Sara Cockerill je v petek zavrnila večino očitkov v največji skupinski tožbi v zgodovini angleškega sodstva, s katero 1,6 milijona voznikov od 14 avtomobilskih proizvajalcev zahteva odškodnine, po ocenah odvetnikov tožnikov vredne več milijard funtov.
Sodišče je med sojenjem, ki je potekalo od oktobra 2025 do marca 2026, obravnavalo 20 vzorčnih vozil petih vodilnih tožencev: Mercedes-Benza, Forda, Renaulta, Nissana ter znamk Peugeot in Citroën iz skupine Stellantis. Vozniki so trdili, da vozila vsebujejo prepovedane naprave, ki zaznajo laboratorijski test in takrat umetno znižajo izpuste dušikovih oksidov. Sodnica je v sodbi na 369 straneh zapisala, da vsaka kalibracija ali strategija nadzora izpustov še ne pomeni goljufive naprave.
Prepovedani napravi je potrdila v dveh primerih. Prva je funkcija nadzora temperature hladilne tekočine v enem od štirih Mercedesovih vzorčnih vozil, ki jo je proizvajalec odstranil s programsko posodobitvijo decembra 2015. Druga je strategija deljenega vbrizga goriva v nekaterih vozilih znamk Peugeot in Citroën standarda Euro 5.
Sodnica je prepovedano napravo opredelila ozko. “Prepovedane so le naprave, ki delujejo z namernim ali nedopustnim ciljem, da sistem za nadzor izpustov deluje drugače, ko zazna testni cikel,” je zapisala v povzetku sodbe. Po njenem branju predpisov ni zadostovalo, da so sporne strategije zunaj testnih pogojev zmanjšale učinkovitost čiščenja izpustov. Zavrnila je razlago velikega senata Sodišča Evropske unije, po kateri je nezakonita že naprava, ki zmanjša čiščenje izpustov v običajnih pogojih vožnje. Sodba zavezuje tudi okoli 800.000 podobnih zahtevkov proti devetim drugim proizvajalcem, med drugim proti Toyoti, BMW-ju, Volvu, skupini Hyundai-Kia in Jaguar Land Roverju.
“Višje sodišče je ugotovilo, da so kljub zanikanju tudi drugi proizvajalci uporabljali goljufive naprave v slogu Volkswagna,” je v sporočilu odvetniške pisarne Leigh Day zapisal njen starejši partner Martyn Day. Velika Britanija je po njegovih besedah postala edini pomemben evropski trg, kjer proizvajalci take naprave smejo vgrajevati. Sodnica je sama navedla, da bi ob razlagi, kakršno zagovarjajo tožniki, prepovedane naprave našla v vozilih vseh petih proizvajalcev, in v sodbi ocenila, da so odločni poskusi pritožbe skoraj gotovi.
Mercedes-Benz je v odzivu poudaril, da je sodišče odločilo v veliki meri v korist podjetja, in sporočil, da preučuje pritožbo zoper edino neugodno ugotovitev. Stellantis je navedel, da je bil potrjen le en očitek, in preučuje možnost pritožbe. Renault je sporočil, da odločitev potrjuje njegovo dolgoletno stališče o skladnosti vozil s predpisi. Delnice Mercedes-Benza so v poznem petkovem trgovanju na platformi Tradegate obstale pri okoli 44 evrih.
Za lastnike dizelskih vozil v Sloveniji in drugih državah Evropske unije londonska odločitev ne velja. Zanje ostajata zavezujoči razsodbi velikega senata Sodišča EU iz let 2020 in 2022. Prva je prepovedala programske funkcije za prepoznavanje testnega cikla, druga je termična okna, ki omejijo čiščenje izpustov pri običajnih temperaturah, razglasila za praviloma nezakonita. Naprave, ki so po petkovi razlagi v Veliki Britaniji dovoljene, v uniji ostajajo prepovedane.
Odvetniki tožnikov so na sojenju navajali poročilo centra CREA (Centre for Research on Energy and Clean Air), po katerem so presežni izpusti dušikovih oksidov iz dizelskih motorjev med letoma 2009 in 2024 v Veliki Britaniji in Evropi povzročili 124.000 prezgodnjih smrti in 98.000 novih primerov astme pri otrocih.
Oktobra 2026 bo sodišče v Londonu na drugem sojenju odločalo o posledicah ugotovljenih kršitev in morebitnih odškodninah. Volkswagen je zaradi prvotne afere iz leta 2015 doslej plačal več kot 32 milijard evrov kazni in poravnav, od tega 193 milijonov funtov 91.000 voznikom v Angliji in Walesu.
