18.400 evrov je lani plačal kupec 40 kvadratnih metrov velikega stanovanja na Bežigradu, kar je najvišja cena kvadratnega metra stanovanja, doslej zabeležena v Sloveniji. Podatek izhaja iz poročila o slovenskem nepremičninskem trgu za leto 2025, ki ga je objavila Geodetska uprava Republike Slovenije. Stanovanje je vključevalo dve parkirni mesti v garaži.
Po istem poročilu je najvišjo pogodbeno vrednost doseglo stanovanje v prestižni stavbi Villa Schellenburg v središču Ljubljane, 150 kvadratnih metrov veliko, prodano za 1,9 milijona evrov. Srednja cena rabljenega stanovanja je v Ljubljani prvič presegla 5.000 evrov na kvadratni meter, na ravni celotne države pa 3.200 evrov.
Republiški geodetski zavod Srbije je v letnem poročilu za leto 2025 zabeležil najvišjo ceno kvadratnega metra stanovanja v Beogradu, 15.298 evrov, v občini Savski venac. Za 537 kvadratnih metrov veliko stanovanje na lokaciji Beograd na vodi je kupec plačal najvišji skupni znesek za posamezno stanovanje v Srbiji, 1,8 milijona evrov. Najdražja hiša v Srbiji je bila prodana za 3,8 milijona evrov, prav tako v občini Savski venac. Vrednost celotnega srbskega nepremičninskega trga je v letu 2025 dosegla 8,1 milijarde evrov.
| Nepremičninski rekordi 2025: Ljubljana, Beograd, Zagreb | |||
| Kazalnik | Ljubljana | Beograd | Zagreb |
| Najvišja cena kvadratnega metra (posamezna transakcija) | 18.400 € | 15.298 € | ni podatka* |
| Najvišja skupna vrednost stanovanja | 1,9 mio € (150 m²) | 1,8 mio € (537 m²) | ni podatka* |
| Najdražja hiša | 2,7 mio € | 3,8 mio € | ni podatka* |
| Srednja cena stanovanja v mestu | nad 5.000 €/m² | ni podatka** | 2.229 €/m² |
| Vrednost celotnega nepremičninskega trga (2025) | ni podatka** | 8,1 mrd € | 7,67 mrd € |
| Kvadratni metri stanovanja za povprečen letni neto dohodek | 3,8 m² | ni podatka** | 5,2 m² |
| Lider.si | Vir: Geodetska uprava Republike Slovenije, Republiški geodetski zavod Srbije, Ekonomski inštitut Zagreb za Ministrstvo za prostorsko urejanje, gradbeništvo in državno premoženje. *Hrvaška objavlja srednje cene po lokalnih skupnostih, ne najvišjih posameznih transakcij. **Podatek za to državo v citiranih poročilih ni objavljen. | |||
Hrvaška takšnih posameznih rekordov ne objavlja. Ekonomski inštitut Zagreb je za Ministrstvo za prostorsko urejanje, gradbeništvo in državno premoženje pripravil poročilo o hrvaškem nepremičninskem trgu za leto 2025, objavljeno konec aprila 2026. Namesto najvišjih posameznih transakcij spremlja srednje cene po lokalnih skupnostih. Najvišjo srednjo ceno stanovanja je lani dosegel Split s 4.068 evri na kvadratni meter, sledita Dubrovnik s 3.921 in Opatija s 3.830 evri. Srednja cena v Zagrebu je znašala 2.229 evrov na kvadratni meter, nižja od jadranskih turističnih krajev. Skupna vrednost prodanih nepremičnin na Hrvaškem je v letu 2025 upadla za skoraj 17 odstotkov na 7,67 milijarde evrov, število kupoprodaj pa se je zmanjšalo za 21,7 odstotka na 88.395 poslov.
Bežigrajski rekord se nanaša na posamezno transakcijo na 40 kvadratnih metrih in ne odraža splošne ravni cen v Ljubljani. Srednja cena v prestolnici, ki presega 5.000 evrov na kvadratni meter, kljub temu ostaja višja od najvišje hrvaške srednje cene v Splitu, čeprav slovenski in srbski podatek merita najvišjo posamezno transakcijo, hrvaški pa srednjo ceno lokalnega trga.
Prebivalci Zagreba so po podatkih ministrstva za povprečen letni neto dohodek v letu 2025 lahko kupili 5,2 kvadratnega metra stanovanjske površine. Zagreb je po tem kazalniku na 88. mestu med vsemi hrvaškimi lokalnimi skupnostmi. V Ljubljani je povprečen letni neto dohodek v letu 2025 zadostoval za približno 3,8 kvadratnega metra stanovanjske površine po srednji ceni stanovanja v prestolnici. Republiški geodetski zavod Srbije primerljivega kazalnika dostopnosti za Beograd ne objavlja.
