Zakonska upokojitvena starost se bo do leta 2035 dvignila s 65 na 67 let, normalna starost za upokojitev po polni karieri pa ostaja pri 62. Slovenija je s tem med samo dvema državama v OECD, ki sta od leta 2023 zakonsko mejo dvignili na 67, druga je Češka. OECD je ob predstavitvi novega ekonomskega pregleda 16. junija v Ljubljani ocenil, da niti to ne bo dovolj za pritiske staranja na javne finance.
Kdor danes načrtuje upokojitev, bo moral računati na dve leti več. Upokojitev brez znižanja pokojnine s 40 leti staža bo mogoča pri 62 namesto pri 60, starostni pragovi se dvigujejo med letoma 2028 in 2035. Obdobje za izračun pokojninske osnove se podaljšuje z najboljših 24 na najboljših 35 let, kar lahko zniža osnovo. Nadomestilo za preživelega zakonca se zvišuje s 70 na 75 odstotkov pokojnine v letu 2026 in na 80 odstotkov v letu 2027.
| KLJUČNE SPREMEMBE SLOVENSKE POKOJNINSKE REFORME | ||
|---|---|---|
| Postavka | Prej | Po reformi |
| Zakonska upokojitvena starost | 65 let | 67 let (do 2035) |
| Upokojitev brez znižanja (40 let staža) | od 60. leta | od 62. leta |
| Normalna upokojitvena starost | 62 let | 62 let |
| Obdobje za pokojninsko osnovo | najboljših 24 let | najboljših 35 let |
| Odmerni odstotek (40-letna kariera) | – | 63,5 % (2028), 70 % (2035) |
| Vdovsko nadomestilo | 70 % pokojnine | 75 % (2026), 80 % (2027) |
| Učinek na pokojninske izdatke | – | -1 % BDP do 2070 (projekcija) |
| Lider.si | Vir: OECD, vladne projekcije | ||
Reformo so leta zapored priporočali OECD, Mednarodni denarni sklad in Evropska komisija. Komisija je Sloveniji v okviru evropskega semestra namenila 33 priporočil za pokojnine, tretje največ v EU, za Grčijo in Litvo. Pred reformo je bila Slovenija po poročilu Komisije o staranju tretja država EU po napovedani rasti pokojninskih izdatkov do leta 2045, ki naj bi se po vladnih projekcijah do leta 2070 znižala za približno odstotek BDP.
Mednarodni denarni sklad je januarja ocenil, da reforma primerno dviga starost in stabilizira dolgoročne stroške, ob močnejšem demografskem pritisku pa bo upokojitveno starost treba vezati na pričakovano trajanje življenja in znižati nadomestitveno stopnjo. OECD k temu dodaja pooštritev minimalnih pogojev za pokojnino in razvoj individualnega varčevanja, saj Slovenci prihranke večinoma hranijo v nepremičninah in na bančnih računih.
Preberite več:
Reforma za upokojence prinaša tudi več. Skupni odmerni odstotek čez 40-letno kariero se med letoma 2028 in 2035 zvišuje s 63,5 na 70 odstotkov referenčne plače, neto nadomestitvena stopnja za povprečnega in nizkega zaslužkarja pa raste za šest oziroma osem odstotnih točk, na 71 in 100 odstotkov. Razkorak med pokojninami žensk in moških je v Sloveniji med najnižjimi v OECD.
Normalna upokojitvena starost pri 62 letih ostaja z Luksemburgom in Kolumbijo najnižja v OECD, kjer ponekod sega do 70 let in več.
