Evropska centralna banka bo v četrtek prvič po letu dni dvignila obrestne mere. Povod ni pregreto gospodarstvo, ampak nafta. Vojna na Bližnjem vzhodu je njeno ceno spravila v jedro evropske inflacije, dvig za 25 bazičnih točk pa je tako rekoč potrjen. Negotov je samo njegov trenutek.
Majska inflacija v evrskem območju je po podatkih Eurostata dosegla 3,2 odstotka, najvišjo raven po septembru 2023. Banko je iz pasivnosti pognala druga številka. Jedrna inflacija brez energije in hrane je zrasla na 2,5 odstotka z 2,2, cene storitev pa na 3,5. Energija se ni ustavila pri točilni postaji, prelila se je v plače in storitve. Pri energetskem skoku lahko centralna banka pogleda stran, pri storitvah ne more.
Odpor proti dvigu je v Frankfurtu splahnel. Isabel Schnabel iz izvršnega odbora že mesece napoveduje korak navzgor, obrestna mera za depozite pa se bo z 2,0 dvignila na 2,25 odstotka. V ING dvig opisujejo kot obrambni potez, ki ga banka ne bo označila niti za konec niti za začetek niza. Po poročanju Reutersa na nadaljnje dvige stavijo tudi v TD Securities, Deutsche Bank in BNP Paribas. Pravi signal bodo dale nove projekcije Eurosistema. Posamezne hiše pričakujejo, da bo ECB napoved inflacije za leto 2026 dvignila proti 2,9 odstotka, napoved rasti pa znižala proti 0,6 odstotka. Centralna banka, ki zaostruje in hkrati reže lastno napoved rasti, priznava, da gasi požar, ki ga ni zanetila.
| OBRESTNE MERE ECB PRED ODLOČITVIJO 11. JUNIJA 2026 | |||
|---|---|---|---|
| Obrestna mera | Trenutno (%) | Pričakovano (%) | Sprememba (o. t.) |
| Depozitna obrestna mera | 2,00 | 2,25 | +0,25 |
| Glavno refinanciranje | 2,15 | 2,40 | +0,25 |
| Mejno posojilo | 2,40 | 2,65 | +0,25 |
| Lider.si | Vir: ECB, pričakovanja trga | |||
Slovenija to vojno plača dvakrat. Najprej kot odjemalka energije. Domača inflacija je maja dosegla 3,6 odstotka in presegla povprečje evrskega območja, cene stanovanj in energije so zrasle za deset odstotkov, prevoza za 5,5 odstotka. Drugič kot odjemalka frankfurtske obrestne mere. Ta se bo prek Euribora prelila naravnost v stanovanjske kredite. Isti sod nafte, ki je sprožil inflacijo, bo dvignil tudi mesečni obrok.
In tu je past. Sod brenta se je v petek gibal okoli 95 dolarjev, daleč pod aprilskimi vrhovi blizu 120, potem ko sta Washington in Teheran znova sedla za pogajalsko mizo. Capital Economics ocenjuje, da je energetska inflacija morda že na vrhu. Če nafta ostane pri tej ravni ali pade, bo ECB zaostrila ravno v dezinflacijo, ki je ni predvidela. To bi bila zrcalna podoba leta 2022, ko je predolgo čakala in ji je inflacija ušla.
Odločitev pade v četrtek ob 14.15, projekcije ob 15.45. Do takrat je vse skupaj ugibanje, po tem pa številka, na katero so vezani obroki slovenskih posojil s spremenljivo obrestno mero.
