Davek se plača od donosa, ne od vplačil: kako se obdavči dvig z INR-ja

Pri dvigu denarja z individualnega naložbenega računa se 15-odstotni davek ne obračuna od celotnega izplačila, temveč le od ustvarjenega donosa. Vplačani denar ni obdavčen, vendar ga vlagatelj ne more dvigniti pred donosom, saj zakon določa, da se ob vsakem izplačilu najprej šteje, da se izplačuje prav donos.

Davčna osnova je pozitivna razlika med vrednostjo sredstev na računu in vsemi dotedanjimi vplačili na dan nastanka davčne obveznosti. Šele ko vlagatelj iz računa dvigne ves ustvarjeni donos, lahko začne neobdavčeno dvigovati lastna vplačila.

Če je ustvarjeni donos višji od zneska izplačila, je celoten dvig obdavčen. V prikazanem primeru znaša donos 15.000 evrov, vlagatelj pa dvigne 10.000 evrov, zato se davek obračuna od celotnega izplačila. Šele ko bi skupni dvigi presegli ustvarjeni donos, bi se presežek štel kot vračilo lastnih vplačil in ne bi bil več obdavčen.

Davčno osnovo ponudnik naložbenega računa ob vsakem izplačilu izračuna na novo glede na stanje sredstev in višino preostalih vplačil. Davek obračuna in plača ponudnik, zato vlagatelju ni treba oddajati posebne davčne napovedi.

Vir: ZINR, Furs. Primer je poenostavljen in ne vključuje stroškov ponudnika.

Največja davčna ugodnost naložbenega računa ni nižja davčna stopnja, temveč možnost popolne oprostitve davka. Ta velja, če od zadnjega izplačila mine najmanj 15 let. Če vmesnih dvigov ni bilo, začne rok teči z odprtjem računa.

Vsak delni dvig rok začne šteti znova. Prav zato je za dolgoročne vlagatelje pogosto pomembnejše, da se izognejo vmesnim izplačilom, kot pa sama višina davčne stopnje.

Druga pomembna prednost naložbenega računa je odlog obdavčitve. Dokler sredstva ostajajo na računu, prodaje finančnih instrumentov, dividende in obresti niso obdavčeni. Donos se zato lahko nalaga tudi na sredstva, ki bi jih moral vlagatelj pri običajnem trgovalnem računu že nameniti za plačilo davka.

Vir: ZDoh-2, ZINR, Furs.

Individualni naložbeni račun sestavljata osnovni in posebni podračun. Na osnovnega je v letu odprtja mogoče vplačati do 20.000 evrov, nato pa največ 5.000 evrov na leto. Posebni podračun omogoča dodatnih 5.000 evrov letnih vplačil, vendar le za finančne instrumente slovenskih izdajateljev in državne obveznice ter šele po izkoriščeni letni omejitvi na osnovnem podračunu.

Skupna vplačila so omejena na 150.000 evrov, medtem ko zgornje meje vrednosti portfelja zakon ne določa.

Podračuna sta popolnoma ločena, prenosi med njima pa se štejejo kot izplačilo in imajo lahko davčne posledice. Račun lahko odpre le davčni rezident Slovenije, vsak posameznik pa ga lahko odpre le enkrat. Vplačila so mogoča izključno v denarju, prenos obstoječih delnic z običajnega trgovalnega računa pa praviloma ni dovoljen, izjema so delnice Vzajemne.

Za dolgoročne vlagatelje je največja prednost naložbenega računa odlog obdavčitve in možnost popolne oprostitve po 15 letih. Vsak vmesni dvig pa ne pomeni le plačila davka od donosa, ampak tudi ponovni začetek teka 15-letnega obdobja.

Pred prvim izplačilom je zato smiselno preveriti razmerje med skupnimi vplačili in trenutno vrednostjo računa. Prav od tega je odvisno, kolikšen del dviga bo obdavčen.