Za preveč izplačano socialno pomoč 10,4 odstotka obresti, za neplačano globo nič

Zamudne obresti državi plačujejo najranjivejši dolžniki, prekrškovni ne. Kdor mora vrniti preveč izplačano socialno pomoč, štipendijo ali nadomestilo za brezposelnost, se mu dolg obrestuje po 10,40 odstotka letno, kdor ne plača policijske globe, državi ne dolguje niti centa obresti, so za Lider.si potrdili na Finančni upravi RS. Uprava je v prvem polletju 2026 poslala 106.440 opominov za neplačane nedavčne obveznosti v skupnem znesku 24,7 milijona evrov in v šestih mesecih dosegla 58 odstotkov celoletnega števila iz leta 2025.

Ločnica med dolgovi, ki rastejo, in dolgovi, ki mirujejo, poteka po zakonski podlagi terjatve. „Obrestovanje drugih denarnih nedavčnih obveznosti je urejeno v področnih zakonih oz. drugih materialnih predpisih, ki urejajo posamezne vrste obveznosti,” pravijo na Finančni upravi RS. Številčno največji del izterjav predstavljajo prekrškovne terjatve: globe, stroški postopka o prekršku in odvzem premoženjske koristi, kjer se zamudne obresti ne obračunajo. Mirujejo tudi denarne kazni po Zakonu o kazenskem postopku, Zakonu o pravdnem postopku in Zakonu o splošnem upravnem postopku. „ZP-1 ne predpisuje obveznosti plačila zamudnih obresti v primeru zamude pri plačilu globe, ki jih kršitelj ne poravna v predpisanem roku, plačilo zamudnih obresti ni predvideno in se torej ne zaračunavajo,” poudarjajo na Finančni upravi RS.

Povsem drugače je s terjatvami upravnih organov. „Obrestuje pa se večina t.i. upravnih terjatev različnih organov – predlagateljev izvršbe. Gre za denarne obveznosti, ki jih na podlagi ustreznih materialnih predpisov po izvedenem upravnem postopku v skladu s pravili ZUP odmerijo upravni organi v Republiki Sloveniji (npr. občine, upravne enote, ZZZS, centri za socialno delo, Zavod RS za zaposlovanje, ipd.),” navajajo na Finančni upravi RS. Takih obveznosti izterjujejo več kot 190 vrst, med obrestovanimi pa naštevajo „turistične in druge občinske takse, komunalni prispevek”, „nadomestila za uzurpacijo in degradacijo prostora”, „preveč ali neupravičeno izplačana nadomestila” zdravstvene blagajne, „preveč oziroma neutemeljeno izplačane denarne socialne pomoči, štipendije oziroma druga neupravičeno prejeta javna sredstva” ter „neupravičeno izplačano denarno nadomestilo za čas brezposelnosti”. Obresti tečejo tudi pri terjatvah socialnih blagajn, pri prekrškovnih ne.

Dolžnik razliko vidi že na opominu. „V primeru obveznosti, ki se obrestujejo, je v opominu posebej navedena višina zamudnih obresti, obračunanih do dneva izdaje opomina. Prav tako je v opominu izrecno navedeno, ali je treba obračunati nadaljnje zamudne obresti in znesek za katerega se obračunajo zamudne obresti. Ker se za neplačane globe zamudne obresti ne obračunavajo, opomin ne vsebuje navodila za njihov nadaljnji obračun,” pojasnjujejo na Finančni upravi RS. Julija objavljena pojasnila o prejetem opominu po besedah Finančne uprave RS opomin „le dopolnjujejo”.

Pojasnila podirajo tudi dve razširjeni prepričanji o obrestovanju. „Z novelo ZDavP-2O, ki se uporablja od 27. 11. 2024, je bil spremenjen prvi odstavek 96. člena, ki je določal višino obrestne mere, ki se obračuna v primeru zamude pri plačilu davka (0,0274 odstotna dnevna obrestna mera). Obrestna mera se odtlej obračuna po Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti – ZPOMZO-1,” so zapisali na Finančni upravi RS. Mera po tem zakonu ustreza vodilni obrestni meri Evropske centralne banke, povečani za osem odstotnih točk, in velja za šestmesečno obdobje. Od 1. julija 2026 po objavi v Uradnem listu RS znaša 10,40 odstotka letno, v linearnem preračunu na 365 dni 0,0285 odstotka na dan, več od stare fiksne mere, ki je ustrezala 10,0 odstotka letno. Ne drži niti prepričanje o pragu desetih evrov. „Zamudne obresti se zaračunajo s prvim dnem zamude,” izrecno opozarjajo na Finančni upravi RS in dodajajo, da navedba o pragu desetih evrov „ni pravilna”.

Stroj za opominjanje se letos vrti hitreje. V letu 2025 je bilo dolžnikom poslanih 183.478 opominov za dolg v skupnem znesku 47.191.235 evrov ter 33.262 pozivov za plačilo in predložitev seznama premoženja za dolg v višini 11.361.521 evrov, navajajo na Finančni upravi RS. V prvi polovici leta 2026 so dolžnikom poslali 106.440 opominov za 24.669.405,87 evra dolga in 13.882 pozivov za plačilo in predložitev seznama premoženja za 4.145.732,80 evra. Povprečni dolg na opomin se je znižal s 257 evrov v letu 2025 na 232 evrov v prvem polletju 2026, izračunano iz sporočenih skupnih zneskov in števila opominov, uprava opominja pogosteje in za manjše zneske.

Opomin ni zakonska obveznost uprave. Na Finančni upravi RS razlagajo, da „pošiljanje opomina po zakonu ni obvezno in torej vročitev opomina ne predstavlja zakonske predpostavke oz. pogoja za začetek izvršbe. Namen opominjanja je, da se dolžnika opozori, naj plača zapadle neporavnane obveznosti in se izogne postopku davčne izvršbe ter z njim povezanimi stroški in drugimi nevšečnostmi”. Kdor dolguje globo, je z opominom opozorjen tudi na možnost obročnega plačila po 18. členu ZP-1, priložnost za prostovoljno plačilo pa dobi še prej, ker prekrškovni organ že odločbi ali plačilnemu nalogu po 200. a členu ZP-1 „priloži univerzalni plačilni nalog ali poziv za plačilo, s katerim kršitelju omogoči, da obveznost poravna prostovoljno, pred odstopom zadeve v izterjavo”.

Dolžnik, ki trdi, da opomina ni prejel in je prvi dokument v roke dobil šele sklep o davčni izvršbi, ni brez varovala. „Če dolžnik v pritožbi zoper sklep o izvršbi zatrjuje, da z obveznostjo pred začetkom izvršbe ni bil seznanjen, FURS (finančni urad, ki vodi postopek) s pritožbenimi navedbami seznani predlagatelja izvršbe in ga pozove k predložitvi akta, ki predstavlja izvršilni naslov v predmetnem postopku, vključno z dokazili o njegovi vročitvi in izpolnjenosti pogojev za začetek izvršbe (peti odstavek 146. člena ZDavP-2),” opisujejo postopek na Finančni upravi RS. Po prejemu listin uprava pritožbo vsebinsko obravnava in ji „bodisi v celoti ugodi oziroma jo odstopi v reševanje Ministrstvu za finance kot organu 2. stopnje”.

Neplačilo globe kljub odsotnosti obresti ni zastonj. „V primeru izdaje sklepa o davčni izvršbi na denarna sredstva pri bankah in hranilnicah, sklepa o izvršbi na denarne prejemke ali sklepa o izvršbi na denarne terjatve dolžnika FURS dolžniku zaračuna 10 evrov, medtem ko stroški izdaje sklepa o izvršbi na premičnine znašajo 50 evrov,” naštevajo na Finančni upravi RS. Pri bančni izvršbi dolžnik plača še stroške banke za sprejem in obdelavo sklepa, pri rubežu premičnin pa račun naraste. „FURS ne razpolaga z lastnimi sredstvi za prevoz in prostori za hrambo, zato se ti stroški obračunajo po dejanskih stroških izvajalca hrambe,” pravijo na Finančni upravi RS, k temu pa se prišteje še strošek prodaje, ki pri najpogostejši prodaji, spletni javni dražbi, znaša 50 evrov.

Deleža predlogov za izvršbo, ki jih vloži policija, na Finančni upravi niso razčlenili, sklicujejo pa se na preglednico predlagateljev na strani 154 svojega letnega poročila za leto 2025. V letu 2025 je bilo zaradi plačila obveznosti neposredno predlagatelju preklicanih 6.561 predlogov za izvršbo.