Guverner Češke narodne banke Aleš Michl je v intervjuju za britanski časnik Financial Times posvaril pred prehitrim vstopom Češke v evrsko območje. Zavrnil je tudi pozive k znižanju obrestnih mer.
Kot je povedal za Financial Times, premier Andrej Babiš in predsednik Petr Pavel zagovarjata “časovno neustrezne” gospodarske zamisli. Michl je Babiša za časnik označil za predsednika vlade, ki sledi Trumpovemu vzorcu cenejšega denarja.
Babiš, milijarder, ki je večkrat izrazil naklonjenost ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, je po Michlovih besedah za Financial Times postal premier, ki sledi ideji, da je cenejši denar vedno boljši. Popuščanje takšnim pritiskom bi po njegovem ogrozilo cenovno stabilnost v državi.
Enako kritičen je bil Michl v pogovoru za britanski časnik do predsednika Pavla, ki si prizadeva za uvedbo evra. Gospodarstvo se po njegovi oceni še ni dovolj približalo drugim evrskim članicam, prehitra uvedba skupne valute pa bi lahko pognala inflacijo prek rasti plač in drugih stroškov.
Michl je za Financial Times dejal, da mora centralna banka ostati neodvisna od obeh strani v tem, kar je opisal kot spopad časovno neustreznih zamisli med Babišem in Pavlom.
Vprašanje evra je po poročanju Financial Times le eden od elementov zaostrenega boja za vpliv med proevropskim Pavlom, ki je Babiša premagal na predsedniških volitvah leta 2023, in evroskeptičnim Babišem, ki se je na oblast vrnil decembra, potem ko je njegova stranka ANO zmagala na parlamentarnih volitvah.
Češka narodna banka je po podatkih, ki jih navaja Financial Times, prejšnji mesec prvič po štirih letih zvišala ključno obrestno mero, in sicer za četrtino odstotne točke na 3,75 odstotka, z namenom zajeziti rast plač in širše inflacijske pritiske.
Splošna inflacija se je v zadnjih dveh letih gibala blizu dvoodstotnega cilja centralne banke. Banka je v juniju opozorila, da osnovna inflacija, ki izključuje nihajoče cene energije in hrane, ostaja povišana tik pod tremi odstotki brez znakov upadanja.
Michl je za Financial Times priznal, da je “ironično”, da se zdaj razhaja z Babišem glede denarne politike. Nekoč mu je bil ekonomski svetovalec, ko je bil Babiš finančni minister.
Pavel po navedbah časnika brani neodvisnost centralne banke in drugih institucij, vendar javno ni nasprotoval Babiševim pozivom k nižjim obrestnim meram.
Pavlovo prizadevanje za evro je po Michlovih besedah za Financial Times v zadnjem času sprožilo le politični hrup brez konstruktivne razprave. Pavel je po poročanju časnika na junijski konferenci dejal, da so izvozno usmerjena češka podjetja že zdaj v veliki meri vpeta v evrsko območje, Praga pa nima nobenega vpliva na odločitve Evropske centralne banke.
Vse članice EU, z izjemo Danske, se morajo sicer pridružiti evrskemu območju, a brez določenega roka. Prej morajo izpolniti vrsto pogojev glede inflacije, javne porabe, stabilnosti tečaja in neodvisnosti centralne banke.
Bolgarija je evro uvedla januarja, madžarski premier Péter Magyar pa je napovedal vstop svoje države v evrsko območje do leta 2030.
Michl je za Financial Times dejal, da mu je ljubši fleksibilen menjalni tečaj. Krepitev češke krone je po njegovih besedah orodje v boju proti inflaciji.
