43 milijard evrov za prenovo domov, prihranki energije nedokazani

Države članice EU so za energetsko prenovo stanovanjskih stavb iz mehanizma za okrevanje in odpornost namenile 43 milijard evrov, program pa ni zagotovil dokazljivih prihrankov energije niti zanesljive stroškovne učinkovitosti, ugotavlja danes objavljeno poročilo Evropskega računskega sodišča. Večina sredstev je bila namenjena manj zahtevnim ukrepom, kot so sončne elektrarne, zamenjava oken in kotlov, temeljite prenove s prihrankom nad 60 odstotki pa so zaostajale.

Projekti so bili pogosto odobreni le na podlagi meril upravičenosti, brez primerjave, kateri bi prinesli največje prihranke, so ugotovili revizorji. „Sredstva niso bila vedno usmerjena v projekte, ki bi lahko prihranili največ energije,” je ob objavi poročila povedal Nikolaos Milionis, član sodišča, odgovoren za revizijo. Niti Evropska komisija niti nacionalne vlade niso spremljale, koliko energije je bilo prihranjeno na vsak vloženi evro.

Prihranki se ocenjujejo z energetskimi izkaznicami, ki temeljijo na standardnih predpostavkah o rabi stavbe in ne na dejanski porabi. Razlika med teoretično in dejansko porabo je v nekaterih primerih presegla več sto odstotkov. Poročani prihranki so po oceni revizorjev verjetno precenjeni. Sodišče kot najostrejši primer navaja italijanski superbonus, ki je lastnikom povrnil do 110 odstotkov stroškov prenove in davkoplačevalce obremenil za ocenjenih 123 milijard evrov.

Sodišče je pregledalo štiri države, Belgijo, Italijo, Ciper in Litvo. Slovenije med njimi ni bilo. Slovenski razpisi v okviru komponente „Trajnostna prenova stavb” zahtevajo najmanj 30-odstotno zmanjšanje rabe primarne energije, izpolnjevanje praga pa se dokazuje z računsko energetsko izkaznico, po isti metodi, ki jo revizorji ocenjujejo kot nezanesljivo. Ukrep se nanaša na stavbe javnega sektorja in večstanovanjske stavbe v javni lasti, revizija pa je preučila zasebne domove.

Slovenski Načrt za okrevanje in odpornost, sredstva in stanje črpanja

Slovenija ima iz mehanizma do konca leta 2026 na voljo 2,23 milijarde evrov, od tega 1,61 milijarde nepovratnih sredstev in 613 milijonov evrov posojil, doslej pa je za celoten načrt prejela 1,1 milijarde evrov. Koliko od tega odpade na prenovo stavb, ni posebej javno objavljeno. Obdobje upravičenih izdatkov se izteče 31. avgusta 2026. Ob tretji spremembi načrta je vlada umaknila dva ukrepa, vezana na naložbe v energetsko učinkovitost, ki ju ni bilo mogoče izvesti pravočasno, in število ukrepov znižala s 86 na 84.

Poročilo priznava, da je mehanizem močno razširil naložbe v prenovo stavb, temeljite prenove pa so počasnejše in dražje ter so zaradi kratkega roka zaostale. Izplačila so bila vezana na dosežene mejnike, ne na dejanske stroške, zato so vlade dale prednost projektom, ki so jih lahko hitro dokončale. Slovenski 30-odstotni prag je postavljen kot spodnja meja skladnosti z okoljskimi pravili EU in sam po sebi ne dokazuje neučinkovite porabe.

Evropska komisija že preučuje financiranje prenove stavb v naslednjem večletnem proračunu EU. Stanovanjske stavbe so leta 2023 predstavljale 26 odstotkov porabe energije v Uniji.