Natakar, ki napitnino prejme neposredno od gosta, od nje ne plača dohodnine, davčna obveznost pa bi nastala šele, če bi od istega darovalca v dvanajstih mesecih prejel 5.000 evrov ali več. To mejo določa Zakon o davku na dediščine in darila, po katerem se obravnavajo napitnine, prejete mimo delodajalca. Finančna uprava RS je julija objavila 18. izdajo pojasnila Splošno o davku od dohodkov pravnih oseb. Dokument napitnine razvršča v tri davčne režime glede na to, kdo denar prejme in kdo z njim razpolaga.
Po pojasnilu FURS napitnina, ki jo natakar prejme zase ali si jo po lastnem dogovoru razdeli s kuharjem, ni predmet dohodnine, davka od dohodkov pravnih oseb ali DDV. Vsak gost šteje za ločenega darovalca, zneski morajo biti simbolični glede na ceno storitve, zato davčna obveznost po zakonu o davku na dediščine in darila v praksi ne nastane. Pogoj je, da lastnik lokala do tega denarja nima dostopa. Ureditev izvira iz pojasnila, ki ga je davčni organ objavil 30. marca 2022 po večletnih prizadevanjih Sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije.
Drugače je, kadar delodajalec napitnine zbira na enem mestu in jih konec dneva, tedna ali meseca razdeli med osebje. Zbrani zneski postanejo prihodek podjetja, vštejejo se v osnovo za 22-odstotni davek od dohodkov pravnih oseb in so predmet DDV. Po razlagi OZS se izplačilo zaposlenemu nato všteje v njegovo bruto plačo, od katere se plačajo še dohodnina in prispevki.
| DAVČNA OBRAVNAVA NAPITNIN V SLOVENIJI | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| GOTOVINSKE IN KARTIČNE NAPITNINE PO POJASNILU FURS | |||||
| Primer | Kdo razpolaga | Dohodnina | DDPO | DDV | Prispevki |
| Natakar prejme napitnino zase | zaposleni | ne | ne | ne | ne |
| Osebje si napitnino razdeli brez lastnika | zaposleni | ne | ne | ne | ne |
| Delodajalec napitnine zbira in razdeli | delodajalec | da | da (22 %) | da | da |
| Kartična napitnina brez pogodbe z zaposlenimi | delodajalec | da | da (22 %) | da | da |
| Kartična napitnina s pogodbo v korist zaposlenih | zaposleni | ne | ne | ne | ne |
| HRVAŠKA (fiskalizacija napitnin od leta 2024) | |||||
| Napitnine do 3.600 evrov letno | zaposleni | ne | – | – | ne |
| Napitnine nad 3.600 evrov letno | zaposleni | da (20 %) | – | – | ne |
| Lider.si | Vir: FURS, Porezna uprava RH | |||||
Z napitnino, plačano s kartico, razpolaga delodajalec, razen če pogodba z zaposlenimi izrecno določa, da pripada neposredno njim. FURS zahteva, da tak dogovor vsebuje tudi zavezo delodajalca o izročitvi denarja, vsak prenos pa mora biti verodostojno dokumentiran in knjigovodsko evidentiran.
Posebno pravilo velja za bančno provizijo od kartične napitnine. Če jo prevzame delodajalec, ima strošek po 29. členu ZDDPO-2 naravo privatnosti in davčno ni priznan. Če provizija bremeni zaposlene, ki prejmejo ustrezno nižji znesek, je strošek za podjetje v celoti priznan. Provizija, določena v fiksnem znesku, je davčno priznana v vsakem primeru.
Hrvaška napitnine ureja drugače. Z letom 2024 jih je vključila v sistem fiskalizacije. Zaposleni lahko brez davka prejmejo do 3.600 evrov letno, od presežka se plača 20-odstotni dokončni davek brez prispevkov. Po podatkih hrvaške davčne uprave so gostje v letu 2025 pustili 52,6 milijona evrov evidentiranih napitnin na 12,9 milijona računov, od tega 22 milijonov evrov samo julija in avgusta.
