Javnim uslužbencem se z junijem znova zvišujejo plače, tretjič v okviru plačne reforme, višji znesek pa bodo prejeli julija. Za plače v javnem sektorju je država v letu 2025 porabila 6,6 milijarde evrov, kažejo podatki ministrstva za javno upravo. Vseh skoraj 149.000 slovenskih podjetij je po analizi, ki jo je za Lider.si opravila bonitetna hiša CompanyWall na podlagi evidenc AJPES, po zadnjih dostopnih računovodskih izkazih za leto 2024 ustvarilo 8,5 milijarde evrov čistega dobička. Plačna masa javnega sektorja dosega skoraj 78 odstotkov tega zneska.
Junijsko povišanje je tretje od šestih, predvidenih v reformi. Večina javnih uslužbencev je do njega upravičena, približno 13 odstotkov pa jih je končno povišanje doseglo že lani. Tistim, pri katerih preostalo povišanje ne presega 70 evrov, bo izplačano v celoti, drugim pa 12 odstotkov celotnega zneska, vendar najmanj 70 evrov. Javne plače sicer financirajo podjetja in zaposleni s svojimi davki in prispevki, reforma pa bo državni proračun do leta 2028 obremenila z dodatnimi 1,4 milijarde evrov.
Povprečna bruto plača v Sloveniji je marca 2026 znašala 2.678 evrov, povprečna neto pa 1.679 evrov, kaže zadnji podatek Statističnega urada RS. Plače v javnem sektorju že vrsto let presegajo zasebne. Po podatkih SURS za leto 2024 je bila povprečna bruto plača v javnem sektorju približno 360 evrov višja kot v zasebnem.
| PLAČNA MASA JAVNEGA SEKTORJA PROTI GOSPODARSTVU | ||
|---|---|---|
| Gospodarstvo 2024 | mrd EUR | Plačna masa* dosega |
| Čisti dobiček vseh podjetij | 8,5 | 78 % |
| Neto rezultat (dobiček minus izguba) | 7,1 | 93 % |
| Skupni stroški dela | 22,4 | 30 % |
| GOSPODARSTVO V ŠTEVILKAH (2024) | ||
| Število podjetij | 148.959 | |
| Skupni prihodki | 214,9 mrd EUR | |
| Zaposleni | 590.059 | |
 *Plačna masa javnega sektorja 2025: 6,6 mrd EUR (MJU). Gospodarski podatki: CompanyWall na podlagi evidenc AJPES, 2024. | ||
Stroški reforme so se izkazali za višje od napovedi. Sredstva za plače so se v letu 2025 zvišala za 713 milijonov evrov oziroma približno 12 odstotkov, čeprav je vlada sprva načrtovala sedemodstotno rast. Na Ministrstvu za javno upravo pojasnjujejo, da rast ni le posledica reforme, ampak tudi prejšnjih dogovorov za posamezne dele javnega sektorja in mehanizmov večje prožnosti pri določanju osnovnih plač, katerih finančnih učinkov vnaprej ni bilo mogoče objektivno oceniti.
Visoke javne plače same po sebi niso znak potratnosti. Javni sektor obsega zdravstvo, šolstvo, policijo in upravo, kjer so zahteve glede izobrazbe in odgovornosti pogosto nadpovprečne, plače pa določajo kolektivne pogodbe. Med cilji reforme je bila prav večja konkurenčnost javnega sektorja pri zaposlovanju, da bi zadržal strokovnjake, ki sicer odhajajo v zasebni sektor ali v tujino.
Naslednja tri povišanja v okviru reforme so predvidena decembra 2026, julija 2027 in januarja 2028. Koalicijska pogodba strank prihodnje vlade hkrati napoveduje razdelitev zdajšnjega enotnega plačnega sistema na ločene sisteme za vojsko, zdravstvo, policijo, izobraževanje, kulturo in socialno varstvo ter poseben sistem za administrativni del javnega sektorja.
En odgovor
Vsi bi imeli boljše zdravstvo, šolstvo in socialo. Potem je treba to tudi plačati.