69 milijonov evrov dividende NLB za državo, druga tranša ujeta v razplet bitke za Addiko

Delničarji Nove Ljubljanske banke bodo 23. junija prejeli 6,92 evra bruto na delnico, banka pa bo med 20 milijonov delnic razdelila 138,4 milijona evrov. Četrtino tega denarja, približno 34,6 milijona evrov, dobi država, ki prek Slovenskega državnega holdinga drži 25 odstotkov in eno delnico banke.

Enak znesek čaka delničarje še drugič, ob koncu leta, in skupna letošnja delitev bi se ustavila pri 276,8 milijona evrov oziroma 13,84 evra na delnico. Toliko NLB delničarjem ni izplačala še nikoli. Državi bi celoletna delitev prinesla dobrih 69 milijonov evrov, priliv v proračun, ki ga vlada med iskanjem prihrankov dobi brez enega samega ukrepa.

Drugo izplačilo ima zanko. Banka ga bo predložila le, če do konca leta ne sklene večjega prevzema, predsednik uprave Blaž Brodnjak pa je ob skupščini dodal, da NLB obljube izpolnjuje tudi brez nakupov, da pa pravih priložnosti ne bo izpustila. Vse se danes vrti okrog Addiko Bank.

Za dunajsko banko se NLB poteguje tretjič. Junija 2024 je zbrala 36,39 odstotka delnic in obtičala pod mejo 75 odstotkov, ki jo potrebuje za nadzor. Prvega junija je ponudbo dvignila z 29 na 33,50 evra za delnico in s tem za četrtino presegla ponudbo Raiffeisen Bank International, ki ponuja 26,50 evra. Lastniki Addika so do 9. junija avstrijskemu tekmecu izročili 50,42 odstotka delnic, vodstvo dunajske banke pa je že konec maja priporočilo prav cenejšo ponudbo.

Vsak teden, ko se Addiko bolj nagiba k Raiffeisnu, je za delničarje NLB dober teden. Banka je za dunajsko hišo, vredno okoli 653 milijonov evrov, pripravila kapital, ki bi se ob neuspehu prevzema sprostil. Denar, namenjen širitvi čez mejo, bi se vrnil na domače račune, tudi na državni.

Pod izplačilom stoji lanski dobiček. NLB Skupina je leta 2025 zaslužila 503 milijone evrov, dva odstotka manj kot leto prej in tretjič zapored več kot pol milijarde. Dividenda banki ne načenja moči, ker ni del njenega kapitala, novembrska izdaja obveznic za 300 milijonov evrov pa je količnik trdnosti CET1 dvignila nad 14,5 odstotka.

Borza je odločitev nagradila isti dan. Delnica je pri 234 evrih pridobila 3,54 odstotka in pobrala skoraj tretjino vsega prometa na prvi kotaciji, več kot katera koli druga. Skok je vreden osem evrov, več od celotne prve tranše, znak, da so vlagatelji dividendo vplačali v ceno, še preden jo bo banka nakazala.

Prav zato je donos manjši kot lani. Prva tranša pri današnjem tečaju prinese 2,96 odstotka, obe skupaj 5,91 odstotka, lani je celotno izplačilo preseglo sedem. Delnica je od tedaj zrasla 10,4 odstotka nad raven izpred iranske krize, ko je 27. februarja zaključila pri 212 evrih, in del prihodnje dividende je v tej ceni že porabljen.

Polno izplačilo nikomur ni obljubljeno, državi najmanj. Drugo tranšo sklep imenuje predvideno, ne zavezujočo, NLB pa kupuje banke po vsej jugovzhodni Evropi in lahko denar usmeri tja. Dobiček banke poganjajo obrestni prihodki, ti pa so občutljivi na vsako spremembo obrestnih mer Evropske centralne banke, ki je rekordna izplačila zadnjih dveh let šele omogočila.

Obe ponudbi za Addiko se zapreta 22. julija. Dokler Raiffeisen drži 50,42 odstotka delnic, NLB ne more zbrati več kot 49,58 odstotka, kar je premalo za prevzem in dovolj, da delničarji dobijo drugih 6,92 evra.