Slovenija je z novim razpisom Borzena postavila eno najvišjih subvencij za električna vozila v EU. Do 7.200 evrov za avto do 35.000 evrov, 6.500 evrov za razpon med 35.000 in 45.000 evrov in ukinitev subvencij za vozila nad 65.000 evrov. Skupaj 33 milijonov evrov iz Podnebnega sklada. Registracije električnih vozil so v Q1 2026 zrasle za 78 odstotkov, tržni delež pa z 11 na 14 odstotkov.
Do sredine novembra 2025 je bilo v okviru programa odobrenih 6.598 subvencij v skupni vrednosti 33,7 milijona evrov, od tega dve tretjini fizičnim osebam, preostanek pa podjetjem in samostojnim podjetnikom. Sistem je preprost. Vlogo oddate elektronsko prek Borzena, sredstva so omejena in se porabijo po vrstnem redu. Statistika kaže izrazito rast zanimanja, če so leta 2024 vlagatelji oddali približno 70 vlog tedensko, jih je bilo leta 2025 že več kot 140.
Kdo daje koliko v regiji
Primerjava s sosednjimi državami pokaže, da Slovenija ni slaba, a ni niti absolutni zmagovalec. Italija je med državami z najvišjimi subvencijami v EU, saj kupcem ponuja do 11.000 evrov oziroma do 30 odstotkov celotne kupne cene novega električnega vozila, pri čemer so vozila nad 42.700 evrov iz programa izvzeta. Hrvaška ima sicer nov razpis s subvencijo do 9.000 evrov za električna vozila in 5.000 za priključne hibride, a z omejitvijo, saj je subvencija namenjena samo podjetjem in obrtnikom, ne fizičnim osebam. Avstrija je subvencije za električna vozila ukinila. Nemčija jih je ukinila konec leta 2023 in jih do danes ni vrnila.
Slovenija torej z 7.200 evri stoji nekje v sredini evropskega razpona, a z bistveno prednostjo pred sosedami, ker je subvencija dostopna tako fizičnim kot pravnim osebam, brez dohodkovnih omejitev in brez omejitev glede izvora vozila.
Za 25.000 evrov v Sloveniji
Tu pa nastopi realnost. Razpis predvideva najvišjo subvencijo za vozila do 35.000 evrov, kar na papirju zveni dostopno. A ponudba cenovno dostopnih električnih vozil v Sloveniji je še vedno omejena. Pod 25.000 evri sta praktično le Dacia Spring in nekateri kitajski modeli, ki pa jih del kupcev še vedno obravnava z nezaupanjem glede servisa in dolgoročne vrednosti. Med 25.000 in 35.000 evri ponudba raste, a je v resnici po subvenciji ta razred tisti, ki se finančno najbolj izplač. Za avto, ki stane 34.990 evrov, po subvenciji plačate dobrih 27.000 evrov.
Dodatno zapletenost prinaša predlog Evropske komisije, po katerem bi bila električna vozila do državnih spodbud upravičena le, če bi bila sestavljena v EU in imela vsaj 70 odstotkov komponent evropskega izvora. Če bi ta predlog postal zakon, bi kitajski modeli, ki danes zapolnjujejo spodnji cenovni razred, izpadli iz sistema subvencij. Za kupca bi to pomenilo, da za 25.000 evrov v bistvu ni ničesar evropskega, kar bi ustrezalo razpisnim pogojem.
Rast trga, a z zvezdico
Registracije so v Q1 2026 zrasle za 78 odstotkov, tržni delež je s 14 odstotkov že nad evropskim povprečjem iz prejšnjega leta. Med državami z zelo velikodušnimi državnimi subvencijami je tudi Slovenija, ki spada med bolj radodarne v EU, čeprav je tržni delež še vedno pod 15-odstotnim evropskim povprečjem.
Vprašanje, ki ga razpis ne rešuje, je strukturno. Subvencija kupca pripelje do prodajnega mesta, ne reši pa infrastrukturne vrzeli in ne odgovori na vprašanje, kaj se zgodi, ko sredstva Podnebnega sklada zmanjkajo. Denar, ki ga bodo pobrali od voznikov električnih avtomobilov, bo od leta 2026 dalje namenjen spodbujanju prodaje, kar pomeni, da bo višina prihodnjih subvencij neposredno odvisna od tega, koliko lastnikov električnih vozil je na cestah. Sistem se torej financira sam iz sebe, kar je elegantno v teoriji, a nestabilno v praksi.
