Slovenski kreditojemalci naftni šok plačajo dvakrat, na črpalki in pri obroku, ki ga euribor že draži

Slovensko gospodinjstvo naftni šok z Bližnjega vzhoda plača dvakrat. Prvič na bencinski črpalki, drugič pri mesečnem obroku stanovanjskega posojila, vezanega na euribor, ki ga navzgor poganja prav dvig obresti proti tej inflaciji. Slovenija stoji na bolj izpostavljeni strani te delitve, čeprav je v novem junijskem poročilu Svetovne banke o globalnih gospodarskih obetih komaj omenjena. Pojavi se natanko enkrat, v opombi s seznamom razvitih držav, lastne napovedi rasti pa ne dobi. Banka jo šteje k evrskemu območju, ki mu je rast za letos znižala na 0,8 odstotka in ga uvrstila med najbolj ranljiva za energetski šok, prav zaradi odvisnosti od uvoza energije.

Rast evrskega območja se z 1,4 odstotka lani znižuje na 0,8 odstotka letos, 0,1 odstotne točke manj kot v januarski napovedi. Dražja energija po oceni banke več kot izniči boljši začetek leta in nižje ameriške carine na evropski izvoz. Učinek je v evrskem območju ostrejši kot v drugih razvitih gospodarstvih, ker to območje uvaža energijo, ki se draži. Kazalnik zaupanja potrošnikov Evropske komisije je ob izbruhu spopadov spomladi zabeležil največji mesečni padec po ruskem napadu na Ukrajino leta 2022.

Sosednja gospodarstva v razvoju rastejo hitreje, a so tudi sama dobila popravke navzdol. Srbija naj bi letos zrasla za 2,7 odstotka, Hrvaška za 2,4 odstotka, Zahodni Balkan kot celota za 2,9 odstotka. Celotna regija Evrope in Srednje Azije naj bi dosegla 2,1 odstotka, z najnižjo rastjo v Rusiji pri 0,8 odstotka.

Obrestno mero, ki slovenske obroke draži, je Evropska centralna banka dvignila isti dan, ko je izšlo poročilo Svetovne banke. ECB je v četrtek prvič po septembru 2023 zvišala depozitno obrestno mero na 2,25 odstotka in rast evrskega območja za letos prav tako znižala na 0,8 odstotka. Trgi že vračunavajo drugi dvig pozneje letos, do 2,50 odstotka, ekonomist Bank of America Ruben Segura-Cayuela pa ocenjuje, da bi mera to raven lahko dosegla že do poletja.

Ameriška centralna banka ravna obratno. O obrestih odloča 17. junija, na prvi seji pod vodstvom novega predsednika Kevina Warsha, in trgi pričakujejo, da jih ne bo premaknila. ZDA nafto črpajo, zato dražja energija ameriško gospodarstvo zadene manj kot evropsko. Goldman Sachs je napoved prvega znižanja ameriških obresti prestavil na konec leta 2026 ali začetek leta 2027, ker naj bi dražja energija jedrno inflacijo držala blizu 3 odstotkov. Evrsko območje energija sili v dvig obresti, ameriško gospodarstvo, ki nafto črpa in izvaža, pa enak šok prenese brez njega.

Celotna napoved stoji na predpostavki, da se promet skozi Hormuško ožino do julija znova vzpostavi. Če bi se motnje zavlekle čez poletje in bi jih spremljal finančni stres, bi se svetovna rast letos po oceni Svetovne banke znižala na 1,3 odstotka. Dokler ožina ostaja zaprta, banka ceno nafte Brent za letos postavlja pri 94 dolarjih za sod, 36 odstotkov nad lansko in več kot 50 odstotkov nad svojo januarsko napovedjo, evropske cene plina pa naj bi se letos dvignile za približno 30 odstotkov.