Lani je bilo v Sloveniji dokončanih 5.087 stanovanj. Večina jih je nastala tam, kjer si jih najmanj lahko privoščiš, gradili pa so jih tisti, ki stanovanja sploh ne iščejo. Za primerjavo je na čakalnih listah za neprofitna stanovanja samo v Ljubljani prijavljenih večkrat toliko gospodinjstev.
Od skupno 8.685 dokončanih stavb so fizične osebe zgradile 7.366, pravne pa 1.319. Po površini sta skupini skoraj izenačeni, vsaka z dobrim milijonom kvadratnih metrov. A struktura je bistveno drugačna. Fizične osebe so 56 odstotkov površine vložile v enostanovanjske stavbe, torej hiše. Pravne osebe pa so največ gradile tri- in večstanovanjske stavbe, a njihovo število je v letu 2025 padlo za 11 odstotkov.
Slovenija gradi, a gradi pretežno individualno. En investitor, ena hiša, eno gospodinjstvo. Medtem ko povpraševanje po najemnih in dostopnih stanovanjih v mestih narašča, je segment, ki bi ga lahko ponudil trg (večstanovanjska gradnja) v upadu.
Povprečno stanovanje v večstanovanjski stavbi je v letu 2025 merilo 86 kvadratnih metrov, v enostanovanjski hiši pa 166. Razlika je skoraj dvojna. Pojavljanje vse manjših stanovanj v novih blokih je sicer evropski trend, a v slovenskem kontekstu manjših stanovanj je manj, so dražja na kvadratni meter in nastajajo počasneje.
Od 5.087 dokončanih stanovanj jih je 1.403 nastalo v osrednjeslovenski statistični regiji, kar je 28 odstotkov vsega. Samo v občini Ljubljana jih je bilo dokončanih 781, sledita Maribor z 230 in Novo mesto z 223. Na drugem koncu lestvice stoji zasavska regija z manj kot 1 odstotkom dokončanih stanovanj.
| Dokončane stavbe in stanovanja, Slovenija, 2025 — SURS | |||
|---|---|---|---|
| DOKONČANA STANOVANJA PO REGIJAH | |||
| Regija / občina | Stanovanja | Delež | Sprememba |
| Osrednjeslovenska regija | 1.403 | 28 % | −12 % |
| od tega: Ljubljana | 781 | 15 % | ni podatka |
| Podravska regija | 944 | 19 % | −4 % |
| od tega: Maribor | 230 | 5 % | ni podatka |
| Preostale regije | 2.740 | 53 % | ni podatka |
| od tega: Zasavska regija | manj kot 51 | manj kot 1 % | najnižje |
| STRUKTURA GRADNJE PO VRSTI STAVBE | |||
| Vrsta | Dokončano | Sprememba | Povpr. velikost |
| Enostanovanjske stavbe | 2.824 stan. | +9 % | 166 m² |
| Večstanovanjske stavbe | 2.111 stan. | −11 % | 86 m² |
| Skupaj stanovanja | 5.087 stan. | −2 % | 130 m² |
| Nedokončane stavbe | 12.081 | 51 % stan. | 49 % nestan. |
| Lider.si | Vir: SURS, junij 2026 — stat.si | |||
Gradnja se torej geografsko koncentrira ravno tam, kjer so cene nepremičnin najvišje. Logika je razumljiva z vidika investitorja, manj pa z vidika dostopnosti. Novo stanovanje v Ljubljani je zanimivo za investitorja, ki išče donos. Za prvega kupca, ki išče primarno bivanje, pa novogradnja v prestolnici pogosto ostaja zunaj dosega.
Podravska regija je z 944 dokončanimi stanovanji na drugem mestu in kaže na to, da Maribor ohranja tempo, a ostaja velik razkorak z osrednjeslovensko regijo.
Ob vsem tem je na koncu leta 2025 ostalo nedokončanih 12.081 stavb, od tega nekoliko več kot polovica stanovanjskih. To je veliko gradnje v teku, ki bo v prihodnjih letih postopno povečevala ponudbo. A se tempo dokončevanja upočasnjuje, ne pospešuje.
Novogradnja je predstavljala 4.843 od 5.087 dokončanih stanovanj, torej 95 odstotkov. Povečave in spremembe namembnosti obstoječih objektov skupaj prispevajo le slabih 5 odstotkov. Potencial prenove starejšega stavbnega fonda, ki ga urbanisti in energetiki že leta izpostavljajo kot ključnega, se v statistiki dokončanih stanovanj še ne vidi.
Preberite več:
Slovenija torej gradi, a gradi za tiste, ki si že lahko privoščijo graditi. Stanovanje kot dostopno dobrino za širši krog kupcev in najemnikov ta statistika ne zagotavlja. Dokler bo večstanovanjska gradnja padala, geografija gradnje pa ostajala skoncentrirana v prestolnici in njeni okolici, bo vrzel med povpraševanjem in dostopno ponudbo (zelo verjetno) le še naraščala.
