Dohodninska olajšava bi zrasla na 8.000 evrov, 340 milijonov izpada naj bi nadomestil višji DDV

Predlog dviga splošne dohodninske olajšave, ki ga je vložila zdajšnja vladna stranka, bi proračunu po njenih izračunih vzel 340 milijonov evrov dohodnine na leto. Nova vlada mora javnofinančni primanjkljaj, ki je po napovedi Evropske komisije letos pri 3,3 odstotka bruto domačega proizvoda, spraviti pod dovoljene tri odstotke. Razbremenitev bi prihodke od dohodnine zmanjšala, znižanje primanjkljaja pa terja dodatne prihodke. Najpogosteje omenjeni vir za to je višji davek na dodano vrednost.

Po predlogu bi se splošna olajšava s sedanjih 5.260 evrov zvišala na 8.000 evrov v letu 2026 in postopno na 10.000 evrov do leta 2028. Prejemnik minimalne plače bi imel po izračunih predlagateljev letos približno 438 evrov višji neto dohodek, prejemnik povprečne plače 712 evrov, prejemnik dvakratnika povprečne plače pa 904 evre.

Slovenija sodi med države z najvišjo davčno obremenitvijo dela v Evropi, kar je osrednji argument zagovornikov razbremenitve. Novi finančni minister Andrej Šircelj se zavzema za nižje davke na delo in je napovedal rebalans letošnjega proračuna, izključil pa je nov varčevalni zakon in davek na nepremičnine. Davek na dodano vrednost je največji vir proračuna, saj je lani prinesel 5,6 milijarde evrov.

Splošna stopnja davka na dodano vrednost znaša 22 odstotkov, znižani pa 9,5 in 5 odstotkov. Zadnja javna ocena vladnega urada UMAR je dvig splošne stopnje za eno odstotno točko ovrednotila na okoli 120 milijonov evrov, neto učinek pa je manjši, ker davek na svojih nakupih plačuje tudi država sama. Ocena je iz časa, ko je stopnja znašala 20 odstotkov, davčna osnova pa je odtlej zrasla, zato bi bil današnji priliv višji, svežih uradnih izračunov pa ni.

V pogovoru za RTV Slovenijo v oddaji Odmevi 9. junija je Šircelj napovedal, da se bo vlada rebalansa lotila najprej pri odhodkih. Po njegovih besedah prihodki rastejo po približno sedemodstotni stopnji, odhodki pa po dvanajstodstotni, ta razkorak pa povečuje primanjkljaj. V oddaji je bilo navedeno, da naj bi primanjkljaj v prvih petih mesecih letos znašal 890 milijonov evrov.

Dvig splošne stopnje davka na dodano vrednost je Šircelj za RTV Slovenijo označil za enega izmed mogočih, a zadnjih ukrepov, in dodal, da brez zmanjšanja odhodkov v zvišanju te stopnje ne vidi smisla. Rezerve je napovedal pri javnem naročanju, predvsem pri nabavi medicinske opreme, in pri nekaterih infrastrukturnih projektih, na primer pri gradnji železniških postaj. Plače v javnem sektorju po njegovi oceni niso bile pod nadzorom.

Izpad zaradi nižje dohodnine bi bilo treba nadomestiti, primanjkljaj pa znižati za približno 0,4 odstotka bruto domačega proizvoda. Že po previdnih ocenah bi pokritje obojega prek davka na dodano vrednost terjalo dvig splošne stopnje za več odstotnih točk. Davčni strokovnjak in nekdanji direktor finančne uprave Ivan Simič je ob obravnavi predloga opozoril, da bi bilo izpad dohodnine treba nevtralizirati z višjo stopnjo davka na dodano vrednost ali ga ublažiti s strožjim nadzorom odhodkov.

Dvig splošne olajšave v absolutnem znesku najbolj koristi višjim plačam, davek na dodano vrednost pa kot delež dohodka bolj obremeni gospodinjstva z nižjimi dohodki, ki večji del prihodka namenijo potrošnji. Tak premik bi davčno breme prenesel z dela na potrošnjo.

Šircelj se v oddaji Odmevi ni strinjal s predlogom za nižji davek na dodano vrednost za osnovne življenjske potrebščine iz intervencijskega zakona. Po njegovi oceni nižja stopnja na hrano nima socialnega učinka, ker hrano kupujejo vsi, neposredni socialni prejemki pa so po njegovih besedah učinkovitejši za pomoč tistim, ki jo potrebujejo.

Višji davek na dodano vrednost bi pritisnil na cene, njegov dvig pa je politično občutljiv. Sam predlog dohodninske razbremenitve je državni zbor lani jeseni že zavrnil z opozorilom na vzdržnost javnih financ. Pritiska po takojšnjem ukrepu za zdaj ni, saj je Evropska komisija začetek postopka zaradi presežnega primanjkljaja odložila in od Slovenije pričakuje ukrepe do jeseni.

V Odmevih je Šircelj napovedal, da bo vsako ministrstvo pripravilo revizijo svojih odhodkov, izhodišča za rebalans pa naj bi pripravili v tednu ali dveh. Splošna stopnja davka na dodano vrednost ostaja pri 22 odstotkih.