900 milijonov evrov razbremenitev čaka na 22. november

Sveženj davčnih in socialnih razbremenitev, ki bi po oceni Fiskalnega sveta državni proračun letno stal okoli 900 milijonov evrov, bo na uveljavitev čakal najmanj do 22. novembra. Ustavno sodišče je v ponedeljek objavilo odločbo, s katero je s sedmimi glasovi za in enim proti razveljavilo sklep državnega zbora o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije.

Zbiranje podpisov se začne 1. septembra, ker bi 35-dnevni rok sicer padel v počitniško obdobje med 15. julijem in 31. avgustom. Pobudniki morajo do 5. oktobra zbrati najmanj 40.000 overjenih podpisov. Če zahtevo vložijo 12. oktobra, mora državni zbor referendum razpisati najpozneje 19. oktobra. Po 33. členu zakona o referendumu in o ljudski iniciativi od razpisa do glasovanja ne sme preteči manj kot trideset dni, zato je prva mogoča nedelja za glasovanje 22. november. Prvi krog lokalnih volitev je razpisan za 15. november, drugi krog sledi 29. novembra.

Ustavno sodišče je presodilo, da število davčnih določb ni edino merilo za presojo dopustnosti referenduma. Upoštevati je treba tudi vsebino določb, ki z izjemami iz drugega odstavka 90. člena ustave niso povezane, in pomembnost vprašanj, ki jih te določbe urejajo. Nedavčne vsebine po obsegu ne pomenijo minimalnega dela zakona in urejajo sistemska vprašanja, zato interventni zakon kot celota ni zakon v smislu drugega odstavka 90. člena ustave, so zapisali ustavni sodniki. Zakonodajalca so opozorili, da bi lahko vsebino, o kateri referendum ni dopusten, pravočasno umestil v ločen predlog zakona. Ločevanje vsebin v posebne predloge zakonov so označili za „nomotehnično relativno enostavno opravilo“.

Proti je glasoval sodnik Marko Starman. V odklonilnem ločenem mnenju je zapisal, da zakonodajna tehnika ustavne prepovedi referenduma ne more niti razširiti niti zožiti in da bi bilo treba najprej ugotoviti, katere ureditve zakona sodijo v ustavno prepoved. Pritrdilna ločena mnenja so napisali sodnica Katja Šugman Stubbs ter sodnika Primož Gorkič in Rok Svetlič, ki je bil v zadevi sodnik poročevalec.

V Gospodarskem krogu, ki povezuje 17 gospodarskih in kmetijskih organizacij, so v sporočilu za javnost zapisali, da odločitev spoštujejo, obžalujejo pa zamik ukrepov, ki so po njihovi oceni nujni za konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Zakon upokojencem odpravlja obveznost plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo, zaposlenim upokojencem pa omogoča prejemanje polne pokojnine. Samozaposlenim in popoldanskim podjetnikom prinaša nižje prispevke, stopnjo davka na dodano vrednost za osnovna živila pa znižuje z 9,5 odstotka na pet odstotkov. Zakon zgornjo mejo za obračun prispevkov za socialno varnost postavlja pri 7.500 evrih bruto mesečne plače. V Gospodarskem krogu ocenjujejo, da bi bilo razvojno kapico smiselno postaviti nižje, denimo pri dvokratniku povprečne plače, predlagani ukrep pa razumejo kot prvi korak.

Na Gospodarski zbornici Slovenije so v sporočilu za javnost izrazili zaskrbljenost zaradi podaljševanja pravne in časovne negotovosti glede uveljavitve ukrepov. Glavni izvršni direktor zbornice Mitja Gorenšček je zapisal, da bo zakon „prvi korak k bolj predvidljivemu, konkurenčnemu in razvojno naravnanemu poslovnemu okolju“. Na zbornici predlagajo, da se meja razvojne kapice do leta 2030 zniža na 6.000 evrov.

Davčni svetovalec Ivan Simič, član strateškega sveta za gospodarstvo, posvetovalnega organa vlade, ustanovljenega 9. julija, in nekdanji generalni direktor Finančne uprave, je v ponedeljek na omrežju LinkedIn zapisal: „Na referendumu bom glasoval ZA interventni zakon, ker ne razumem, kako je lahko nekdo proti zakonu, ki prinaša nižje davke za državljane in boljše pogoje za gospodarstvo.“

Prvopodpisani pod pobudo za referendum, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, je za STA povedal, da je bil s to odločitvijo dosežen ključni namen pobudnikov, in pozval volivce k podpisu zahteve. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so na svojih spletnih straneh zapisali, da razvojna kapica razbremenjuje le tiste, ki so že danes med najbolje plačanimi, ne pa oskrbovalk na domu, medicinskih sester in kuharjev.

Fiskalni svet je aprila ocenil, da bi sprejetje zakona brez kompenzacijskih ukrepov strukturni primanjkljaj povečalo za okoli 900 milijonov evrov na leto, kar presega eno odstotno točko bruto domačega proizvoda. Predlagatelji zakona so javnofinančni učinek ocenili na 570 milijonov evrov. Proračunski primanjkljaj je v prvem polletju dosegel 1,2 milijarde evrov, za celotno leto pa je načrtovan pri 2,1 milijarde evrov. Rebalans namerava vlada določiti konec avgusta.

Državni zbor je zakon sprejel 11. maja.