Ameriška carinska uprava je do 21. avgusta v obdelavo sprejela za 132,5 milijarde dolarjev zahtevkov za vračilo carin, ki jih je vrhovno sodišče februarja razglasilo za nezakonite, 106,6 milijarde dolarjev pa je že poslala v izplačilo. Slovenski izvoznik, ki je v tem obdobju prodajal v Združene države, na seznamu prejemnikov skoraj zagotovo ni.
Vrhovno sodišče Združenih držav je 20. februarja s šestimi glasovi proti trem v zadevi Learning Resources proti Trumpu razsodilo, da ameriški zakon o mednarodnih gospodarskih pooblastilih v izrednih razmerah predsedniku ne daje pravice do uvedbe carin. Sodba ni povedala, kaj se zgodi z že pobranim denarjem. Sodnik Brett Kavanaugh je v odklonilnem ločenem mnenju zapisal, da bo postopek vračanja najverjetneje zelo zapleten.
Vrzel je zapolnilo sodišče za mednarodno trgovino. Sodnik Richard Eaton je 4. marca carinski upravi naložil, naj vnose likvidira in po potrebi ponovno likvidira brez spornih dajatev. Carinska uprava je v svojem sistemu ACE zgradila nov modul CAPE. Prva faza je stekla 20. aprila, druga 29. junija.
| Kdo dobi vračilo razveljavljenih ameriških carin | |||
| Prodajni pogoj | Uvoznik zapisa | Kdo prejme vračilo | Pot slovenskega prodajalca |
| EXW in FCA | ameriški kupec | ameriški kupec | pogodbena, prek kupca |
| DDP prek kurirske službe | brokerska družba kurirja | kurirska družba | pogodbena, prek kurirja |
| DDP prek lastnega carinskega posrednika | slovenski prodajalec ali njegov ameriški zastopnik | slovenski prodajalec | neposredno prek modula CAPE |
| prodaja prek ameriške hčerinske družbe | hčerinska družba | hčerinska družba | znotraj skupine |
| Lider.si | Vir: ameriška carinska uprava. Uvoznik zapisa je naveden na obrazcu 7501 v polju 26. Vračilo se izplača uvozniku zapisa ali osebi, ki jo ta določi na obrazcu 4811. | |||
Do 4. marca je bilo pobranih približno 166 milijard dolarjev na več kot 53 milijonih vnosov, ki jih je opravilo več kot 330.000 uvoznikov.
Zajeto je bilo tudi slovensko blago. Recipročna dajatev v višini 10 odstotkov je za blago iz Evropske unije začela veljati 5. aprila 2025. Od 7. avgusta 2025 je veljala ureditev, po kateri sta splošna carina in dodatna dajatev skupaj znašali 15 odstotkov. Pobiranje se je ustavilo 24. februarja letos. Vsaka pošiljka iz Slovenije, ki je v tem obdobju vstopila v Združene države, je nosila dajatev brez pravne podlage.
Denar dobi tisti, ki je na vnosu naveden kot uvoznik zapisa. Carinska uprava na svoji strani o vračilih teh dajatev navaja, da lahko izplača samo uvozniku zapisa ali osebi, ki jo ta določi na obrazcu 4811. Slovenski izvoznik na tem mestu praviloma ni naveden.
Pri pogojih EXW ali FCA carinjenje opravi ameriški kupec in ta je uvoznik zapisa. Pri pogojih DDP, ki jih uporabljajo manjši pošiljatelji, je uvoznik zapisa najpogosteje brokerska družba kurirske službe. Vračilo tedaj po pravu pripada njej. Slovenski prodajalec ima do tega denarja pogodbeno pot, ne carinske, pravni temelj pa je neupravičena obogatitev.
Ime uvoznika zapisa je zapisano na ameriškem carinskem obrazcu 7501. Polje 26 navaja ime in naslov uvoznika zapisa, polje 23 pa njegovo številko. Kopijo obrazca izda carinski posrednik, ki je pošiljko ocarinil.
Rok teče za vsak vnos posebej. Prva faza modula CAPE sprejema nelikvidirane vnose in tiste, pri katerih od likvidacije ni minilo osemdeset dni. Devetdeset dni po likvidaciji vnos postane dokončen, sto osemdeset dni po njej je zadeva zaključena, razen če je vložen protest.
Tretja faza pokriva dokončno likvidirane vnose. Carinska uprava je napovedala, da jih bo vračala samo uvoznikom, ki so pred sodiščem za mednarodno trgovino vložili tožbo. Ministrstvo za pravosodje trdi, da carinska uprava brez posamičnega sodnega naloga takih vnosov sploh ne sme ponovno likvidirati, in se je na prvotno odredbo pritožilo na zvezno pritožbeno sodišče. Pred sodiščem za mednarodno trgovino leži približno 3.700 tožb.
Odvetniška družba Foley & Lardner je v analizi z začetka septembra ocenila, da bo postopek tudi za uvoznike, ki tožbe niso vložili in bi na koncu uspeli, trajal leto ali več.
Slovenija je lani v Združene države izvozila za 827 milijonov evrov blaga in od tam uvozila za 519 milijonov evrov, kažejo podatki Statističnega urada. Združene države so bile dvajseta trgovinska partnerica Slovenije. Izvoz se je v enem letu znižal za 98 milijonov evrov ali 11 odstotkov. Pri 15 odstotkih pošiljka v vrednosti 100.000 evrov nosi 15.000 evrov dajatve. Izračun predpostavlja, da je celotna vrednost pošiljke carinska osnova in da za blago ni veljala nobena izjema.
Carinska uprava na isti strani opozarja, da goljufi po elektronski pošti in prek družbenih omrežij od uvoznikov pridobivajo podatke o podjetjih pod pretvezo postopka vračila.
Približno 1,7 milijarde dolarjev vračil miruje zato, ker uvozniki carinski upravi niso sporočili podatkov za elektronsko nakazilo.
