Ameriške elektrarne od danes brez omejitve izpustov ogljika, evropske plačajo 85,16 evra za tono

Ameriške termoelektrarne na premog in plin od danes nimajo zvezne omejitve izpustov ogljikovega dioksida, v Evropski uniji pa je tona na dražbi emisijskih kuponov 10. septembra stala 85,16 evra. Ameriška agencija za varstvo okolja (EPA) je razveljavitev zveznih ogljičnih standardov za elektrarne na fosilna goriva napovedala ob robu srečanja energetskih ministrov skupine G20 v Houstonu. O pripravah je v nedeljo poročala agencija Bloomberg s sklicevanjem na vire, seznanjene s postopkom.

Razveljavljeni predpis iz leta 2024 je od premogovnih blokov in novih plinskih turbin zahteval zajem 90 odstotkov izpustov do leta 2032. EPA je ob predlogu junija lani ocenila, da bo razveljavitev panogi v dveh desetletjih prihranila 19 milijard dolarjev regulatornih stroškov. Odločitev sledi februarski razveljavitvi ugotovitve iz leta 2009 o nevarnosti toplogrednih plinov za zdravje ljudi. Prav ta ugotovitev je bila pravna podlaga za zvezno urejanje ogljikovega dioksida. Cena ogljika v ZDA ostaja le v dveh regionalnih programih, kalifornijskem in severovzhodnem, ki pokrivata manjši del ameriške proizvodnje elektrike.

Povprečna cena na letošnjih dražbah v Uniji znaša 77,21 evra za tono, kažejo podatki borze EEX. Najnižja je bila 62,19 evra 19. marca, najvišja pa 91,34 evra 16. januarja. Mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah to ceno prenaša na uvoz, ne pa na izvoz. CBAM od 1. januarja letos velja v polni obliki za cement, jeklo, aluminij, gnojila, vodik in elektriko. Uvozniki bodo prve certifikate kupili 1. februarja 2027 in jih oddali do 30. septembra istega leta. Faktor za leto 2026 znaša 2,5 odstotka vgrajenih izpustov. Uradna cena certifikata je za prvo četrtletje znašala 75,36 evra za tono, za drugo pa 75,28 evra.

Slovenija je letos na 103 dražbah prodala 892.000 kuponov in iztržila 68,8 milijona evrov. Ta denar se steka v Sklad za podnebne spremembe. Strošek kuponov nosijo zavezanci v sistemu, med njimi proizvajalci jekla, cementa, aluminija in elektrike. Podjetje, ki te izdelke prodaja zunaj Unije, strošek vključi v prodajno ceno, njegov ameriški konkurent pa tega stroška nima.

Mednarodna agencija za energijo v poročilu Electricity 2026 ugotavlja, da so bile cene elektrike za energetsko intenzivne panoge v Uniji lani v povprečju več kot dvakrat višje od ameriških. Raziskovalni inštitut Bruegel razliko pripisuje predvsem odvisnosti Unije od uvoženih fosilnih goriv. Zahteve iz razveljavljenega ameriškega predpisa bi začele veljati šele v tridesetih letih tega stoletja.

Evropska komisija je 23. julija predstavila reformo sistema trgovanja z izpusti. Letno krčenje kvote bi se po predlogu med letoma 2031 in 2035 upočasnilo na 3,7 odstotka in od leta 2036 na 1,7 odstotka s sedanjih 4,3 odstotka. Veljavna zakonodaja brezplačno dodelitev pravic za panoge, ki jih pokriva CBAM, znižuje s 97,5 odstotka letos na nič 1. januarja 2034, julijski predlog pa bi jo za podjetja z naložbami v razogljičenje v Evropi podaljšal do leta 2037.