Ameriške zaloge nafte pri dnu, a Wall Street do rekorda za 875 točk

Dow Jones je v četrtek poskočil za 875 točk do novega rekorda, čeprav vojna med ZDA in Iranom še traja. Indeks se je ob 1,73-odstotni rasti ustavil pri 51.561 točkah, navzgor pa ga je pognalo premirje med Izraelom in Libanonom, ki je ceno nafte zbilo za več kot tri odstotke in obudilo upanje na odprtje Hormuške ožine. Teheran in Washington sta tudi ta teden izmenjala vojaške udarce.

Medtem ko je Dow drvel navzgor, je tehnološki Nasdaq Composite zdrsnil za 0,09 odstotka, na 26.831 točk, potlačen s skoraj 15-odstotnim padcem delnice čipovskega proizvajalca Broadcom po razočaranju nad napovedjo za umetno inteligenco in z zdrsom kibernetske družbe CrowdStrike. Široki indeks S&P 500 je pridobil 0,41 odstotka in se ustavil pri 7.584 točkah, indeks malih podjetij Russell 2000 pa je napredoval za 1,59 odstotka. Kazalnik tržne negotovosti VIX je padel na približno 15,5 točke.

Zdravstvene delnice so pridobile 3,14 odstotka in finančne 2,67 odstotka, vlagatelji pa so kupovali dele trga, ki so dolgo zaostajali za tehnologijo. UnitedHealth je zrasel za 5,2 odstotka, Goldman Sachs za 4,9 odstotka, Johnson & Johnson za 4,6 odstotka in Merck za 4,9 odstotka. Pri borznoposredniški hiši Charles Schwab so v četrtek zapisali, da so čipovske delnice po dolgi rasti naletele na oviro, potrošniške in defenzivne delnice pa so se okrepile ob padcu cen nafte in donosov državnih obveznic po sklenitvi premirja.

V Evropi je vodil pariški CAC 40, ki se je za 1,2 odstotka povzpel na 8.244 točk. Najbolj so ga dvignile Capgemini s 6,6 odstotka, Dassault Systèmes s 5,9 odstotka ter obrambno-letalska Airbus s 4,5 odstotka in Safran z 2,2 odstotka, k razpoloženju pa je prispeval luksuzni sektor, potem ko je delnica LVMH pridobila 2,8 odstotka. Frankfurtski DAX je dodal 0,6 odstotka, vseevropski Stoxx 600 približno 0,4 odstotka, londonski FTSE 100 pa se je komaj premaknil. Vlagatelje je ohrabrila novica o premirju med Izraelom in Libanonom in izjava ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da pogovori z Iranom potekajo dobro in da bi do dogovora lahko prišlo že čez vikend.

Brent je padel za približno tri odstotke, na okrog 94,7 dolarja za sod, ameriški WTI pa na približno 92,4 dolarja, potem ko sta oba dan prej ob zaostritvi spopadov pridobila okoli dva odstotka. Iran je v sredo izstrelil rakete na Kuvajt in Bahrajn, ameriške sile pa so napadle iranski otok Kešm tik ob Hormuški ožini. Za slovenske voznike in domačo inflacijo je prav cena nafte najpomembnejši odmev te krize.

Ameriška agencija za energetske informacije (EIA) je sporočila, da so se zaloge surove nafte v ZDA znižale šesti teden zapored, tokrat za 7,97 milijona sodov, kar je največ od februarja, in se približujejo minimalnim obratovalnim ravnem. Iranski izvoz nafte je maja padel na šestletno dno, pri približno 260.000 sodih na dan, potem ko je lani v povprečju znašal 1,67 milijona sodov na dan.

Pri nizozemski banki ING so padec cen kovin in previdnost na trgih v četrtek pripisali skrbem zaradi šibkejše svetovne rasti, višjih stroškov energije in inflacije ter pobiranju dobičkov po nedavnih dvigih cen. Cene nafte se ob vsaki novici iz Zaliva še naprej premikajo v obe smeri, saj Hormuška ožina, skozi katero je pred vojno tekla približno petina svetovne nafte in utekočinjenega plina, ostaja večinoma zaprta.

Iransko zunanje ministrstvo je v četrtek zanikalo, da je v pogovorih z Washingtonom prišlo do napredka, izraelski obrambni minister pa je napovedal nadaljevanje napadov na Libanon. Ameriški predstavniški dom je isti dan sprejel resolucijo, ki naj bi omejila vojna pooblastila predsednika. Nafta kljub četrtkovemu padcu ostaja približno tretjino nad ravnjo izpred vojne, premirja v regiji pa so se od februarja že večkrat sesula v nekaj dneh.

Zlato je pridobilo okoli odstotka in se gibalo blizu 4.500 dolarjev za unčo, podprla sta ga šibkejši dolar in nižja cena nafte, ki je znižala pričakovano inflacijo. Baker se je pocenil, cena zemeljskega plina v ZDA pa je poskočila za več kot štiri odstotke.

V petek vlagatelje čaka ameriško poročilo o zaposlovanju zunaj kmetijstva za maj, ki naj bi po napovedih pokazalo okoli 85.000 novih delovnih mest, manj od aprilskih 115.000, in usmerilo pričakovanja o obrestni politiki ameriške centralne banke. Delnica športne znamke Lululemon je v podaljšanem trgovanju izgubila več kot 11 odstotkov po znižani napovedi prihodkov in dobička. Vojna med ZDA in Iranom traja od 28. februarja, cena nafte, ki je pred konfliktom znašala okoli 70 dolarjev za sod, pa je med vojno občasno presegla 119 dolarjev.