Evropska centralna banka bo najverjetneje nadaljevala z zaostrovanjem denarne politike. Na zasedanju v četrtek, 10. septembra, naj bi ključno obrestno mero z veliko verjetnostjo znova dvignila, ocenjuje Analitika Gospodarske zbornice Slovenije. Za kreditojemalce to ni dobra novica, saj se višje obresti prej ali slej prelijejo v dražja posojila.
Analitiki GZS pod vodstvom glavnega ekonomista Bojana Ivanca z visoko verjetnostjo pričakujejo, da bo ECB depozitno obrestno mero dvignila s sedanjih 2,25 na 2,50 odstotka. Gre za oceno, dokončno odločitev pa bo centralna banka sprejela na četrtkovem zasedanju.
Če se napoved uresniči, bo to že drugi dvig v tem ciklu, potem ko je ECB obresti prvič po letu 2023 dvignila junija letos, julija pa jih je zadržala nespremenjene. Evropska centralna banka je s tem trenutno edina večja centralna banka na svetu, ki obresti zvišuje, namesto da bi jih zniževala.
Razlog za zaostrovanje je vztrajna inflacija. Ta se je v evrskem območju avgusta okrepila na 3,3 odstotka, kar je najvišja raven v zadnjih treh letih, poganjajo pa jo predvsem cene energije, ki so bile medletno višje za več kot 14 odstotkov. Ker inflacija ostaja opazno nad ciljem centralne banke, ki znaša dva odstotka, ima ECB več razlogov za dvig obresti, s katerim skuša ohladiti rast cen, kot za njihovo znižanje.
Za slovenska gospodinjstva je to pomembno predvsem zaradi kreditov. Ključna obrestna mera ECB namreč vpliva na gibanje euriborja, referenčne obrestne mere, na katero je vezana večina stanovanjskih posojil z variabilno obrestno mero.
Če euribor zaradi dviga zraste, se povišajo mesečni obroki teh kreditov. Nasprotno pa višje obresti prinašajo nekaj več donosa varčevalcem, saj banke praviloma zvišajo obrestne mere za depozite. Kakšna bo dejanska poteza, bo jasno v četrtek, ko bo ECB sporočila svojo odločitev.
