Analitiki napovedujejo presežek nafte, državne zaloge najnižje po letu 1990

Med analitiki prevladuje ocena o prihajajočem presežku ponudbe nafte, čeprav so vladne zaloge v razvitih gospodarstvih po podatkih Mednarodne agencije za energijo najnižje po decembru 1990. Brent je v petek sklenil pri približno 72 dolarjih za sod in izbrisal celoten vojni pribitek. Anketa Reutersa med 31 analitiki je povprečno napoved cene Brenta za leto 2026 prvič po začetku vojne znižala, na 84,50 dolarja z majskih 90,44 dolarja.

Ameriški WTI je tretjega julija trgoval pri 68,76 dolarja. V enem mesecu je nafta izgubila približno četrtino vrednosti. Spomladi je motnja v dobavi ceno pognala čez 120 dolarjev, obrestne mere v evrskem območju pa so se junija zvišale. Ista anketa za letos postavlja WTI pri 79,49 dolarja s prejšnjih 84,63 dolarja, Brent pa pri približno 84 dolarjih v tretjem četrtletju, okoli 79 dolarjev v zadnjem in okoli 75 dolarjev do sredine leta 2027. Tobias Keller iz UniCredita je ocenil, da je večina geopolitičnega pribitka že izpuhtela in da okrevanje bližnjevzhodne ponudbe skupaj s šibkejšim povpraševanjem omejuje nadaljnjo rast cen.

Hormuška ožina se odpira hitreje od pričakovanega. Skupni pretok je presegel 10 milijonov sodov na dan, savdski izvoz se je vrnil na približno 90 odstotkov predvojne ravni, Združeni arabski emirati pa na predvojno raven prek cevovoda, ki ožino zaobide. Ožino dnevno prečka okoli 35 plovil, pred vojno okoli 110. Vandana Hari iz analitične hiše Vanda Insights je za Al Jazeero opozorila, da trg vnaprej vračunava najboljši možni scenarij normalizacije pretoka in premalo upošteva morebitne zaplete. Jorge Leon iz Rystada, nekdanji uradnik OPEC-a, je za CNBC opozoril, da trg ob odprtju ožine hitro preide iz strahu pred pomanjkanjem v strah pred presežkom.

Sedem ključnih proizvajalk zavezništva OPEC+ se v nedeljo sestaja o avgustovski proizvodnji. Savdska Arabija, Rusija, Irak, Kuvajt, Kazahstan, Alžirija in Oman bodo kvoto najverjetneje zvišali za približno 188.000 sodov na dan, enako kot junija in julija, je za Reuters povedalo troje virov. Končne odločitve takrat še ni bilo. Zvišanje je del postopnega odpravljanja proizvodnih rezov iz leta 2023, razlika med papirnato kvoto in dejansko proizvodnjo pa se veča. Vojna je zajezila izvoz zalivskih članic skozi ožino in proizvodnja skupine je maja padla na 33,13 milijona sodov na dan, v februarju pa je znašala 42,77 milijona.

Kim Fustier, vodja evropskih naftnih raziskav pri HSBC, je v Reutersovi anketi ocenila primanjkljaj okoli dveh milijonov sodov na dan v letu 2026 in majhen presežek okoli enega milijona v zadnjem četrtletju, če se zalivska proizvodnja vrne blizu običajne ravni. Norbert Rücker iz Julius Baerja je za AGBI dejal, da se trg vrača v staro-novo normalnost obilne ponudbe in konkurence med proizvajalci. Morgan Stanley je po poročanju Al Jazeere napoved znižal drugič v dveh tednih in posvaril pred tveganjem preobilja.

Fizične zaloge nafte ostajajo tanke. Ameriška agencija za energetske informacije pričakuje, da bodo zaloge v državah OECD do konca leta padle na okoli 50 dni porabe, najmanj po letu 2003. Ameriške strateške rezerve so se od začetka vojne močno izpraznile, komercialne zaloge surove nafte pa so se krčile več tednov zapored, v obdobju, ko običajno rastejo. Proizvajalke zunaj Bližnjega vzhoda, med njimi Združene države, Brazilija, Kanada, Kazahstan in Venezuela, so izvoz dvignile na rekordne ravni, atlantski izvoz surove nafte pa se je od začetka vojne povečal za 3,5 milijona sodov na dan. Neprodana iranska nafta se kopiči na tankerjih. Obdobje brez pristojbin za prehod, dogovorjeno v memorandumu, podpisanem 17. junija, se izteče sredi avgusta, ko namerava Iran začeti zaračunavati tranzit skozi ožino. Naslednji krog posrednih pogovorov med Washingtonom in Teheranom sledi po pogrebnih slovesnostih za ubitega iranskega vrhovnega voditelja Alija Hamnejija, ki potekajo od 4. do 9. julija.

Evropska centralna banka je 11. junija prvič po letu 2023 zvišala obrestne mere za 25 bazičnih točk in depozitno mero dvignila na 2,25 odstotka, odločitev pa je utemeljila z inflacijskim pritiskom vojne na Bližnjem vzhodu. Junijske projekcije so temeljile na višji predvideni poti cen energentov. Prav to predpostavko je vrnitev nafte na predvojno raven ovrgla.

Junijska inflacija v evrskem območju je po podatkih Eurostata s 3,2 padla na 2,8 odstotka, najnižje po februarju, potem ko se je energetska komponenta umirila z 10,8 na 8,7 odstotka.