Anthropic se prijavil za vstop na borzo z oznako ANT, Nasdaq pa pridobil 0,8 odstotka

Ameriški indeks Nasdaq Composite je v ponedeljek pridobil 0,83 odstotka in končal pri 26.169,38 točke, potem ko je razvijalec umetne inteligence Anthropic oddal prijavo za vstop na borzo, poroča Reuters. Nasdaq in S&P 500 sta pred tem po poročanju Reutersa dva tedna zapored izgubljala. Indeks S&P 500 se je zvišal za 0,70 odstotka na 7.676,77 točke, Dow Jones pa za 0,28 odstotka na 52.361,58 točke. Tehnološki sektor je bil z 1,5-odstotno rastjo najmočnejši med 11 sektorji indeksa S&P 500, filadelfijski indeks proizvajalcev polprevodnikov pa je pridobil 2,8 odstotka, a je še vedno za 12,2 odstotka nižji kot na začetku oktobra.

Anthropic namerava delnice uvrstiti na borzo Nasdaq z oznako ANT, ponudbo pa vodita banki Goldman Sachs in Morgan Stanley, poroča Yahoo Finance. Vrednost družbe je bila po navedbah istega vira maja ocenjena na 965 milijard dolarjev, vlagatelji na Wall Streetu pa ob vstopu na borzo pričakujejo vrednotenje okoli 2.000 milijard dolarjev. Družba je v prijavi razkrila hitro rast prihodkov in visoke izgube, poroča Reuters. “Danes je vse v znamenju Anthropicove objave, zato smo spet nekoliko optimistično naravnani,” je za Reuters dejal JP Powers, glavni naložbeni direktor družbe RWA Wealth Partners iz Bostona.

Delnica Tesle se je po poročanju Reutersa podražila za 5,2 odstotka in dosegla najvišjo zaključno ceno v več kot treh mesecih, potem ko je britanska banka Barclays priporočilo zanjo dvignila na nadpovprečno uteženost. Delnica družbe Meta se je po poročanju Reutersa pocenila za 1,9 odstotka, potem ko je družba sporočila, da namerava za naložbe v infrastrukturo umetne inteligence zbrati do 95 milijard dolarjev lastniškega kapitala.

Powers je opozoril, da bi trg lahko zanihal, če podatki, ki bodo objavljeni ta teden, ne bodo kazali v isto smer. Jonas Goltermann, ekonomist družbe Capital Economics, je po poročanju Reutersa opozoril na nenehno negotovost glede vzdržnosti borznega razcveta umetne inteligence. Ameriška centralna banka bo o obrestnih merah odločala v sredo, verjetnost dviga pa so vlagatelji po podatkih borze CME ocenjevali na 12,7 odstotka. Ta teden bo rezultate objavila več kot tretjina družb iz indeksa S&P 500, med njimi Alphabet, Microsoft in Amazon.

Evropski indeks Stoxx 600 se je po podatkih Reutersa zvišal za 0,77 odstotka na 640,66 točke, Euro Stoxx 50 pa za 0,79 odstotka na 6.116,23 točke. Nemški indeks DAX je po podatkih Reutersa pridobil 0,9 odstotka, potem ko se je razpoloženje v nemškem gospodarstvu po anketi inštituta Ifo oktobra izboljšalo bolj od pričakovanj. Delnice obrambnih družb so se po podatkih Reutersa podražile za 2,6 odstotka, delnice turističnih in prostočasnih družb pa za 1,9 odstotka. “To ni teden za množično kupovanje delnic,” je za Reuters dejala Daniela Hathorn, analitičarka družbe Capital.com.

Delnica portugalske energetske družbe Galp Energia je po poročanju Reutersa izgubila 10,8 odstotka, potem ko so propadli pogovori s španskim Moevejem o združitvi rafinerijske, kemične in maloprodajne dejavnosti. Analitiki kanadske banke RBC so po poročanju Reutersa zapisali, da bi neuspeh pogajanj lahko postavil pod vprašaj višje vrednotenje Galpa v primerjavi s sorodnimi družbami.

Na španske delnice je po poročanju portala Trading Economics pritisnila izpostavljenost Braziliji po drugem krogu tamkajšnjih predsedniških volitev, na katerih je zmagal Luiz Inácio Lula da Silva. Brazilski real je v ponedeljek proti dolarju izgubil okoli 12 odstotkov, borzni indeks Bovespa pa je padel za 10 odstotkov, zaradi česar se je trgovanje za 30 minut ustavilo, poroča Al Jazeera. Delnica Telefónice se je po podatkih portala Trading Economics pocenila za sedem odstotkov, delnica banke Santander pa za 3,1 odstotka.

Japonski indeks Nikkei se je v torek do 6.51 po srednjeevropskem času po podatkih portala Trading Economics zvišal za 1,73 odstotka na 63.265 točk. Sod severnomorske nafte brent je ob 6.40 po podatkih Trading Economics stal 114,89 dolarja, 0,79 odstotka manj kot ob ponedeljkovem zaključku trgovanja.

Unča zlata je ob isti uri po istem viru stala 4.009,01 dolarja, 0,19 odstotka manj kot v ponedeljek ob zaključku, srebro pa se je pocenilo za 1,13 odstotka na 53,35 dolarja za unčo. Analitiki banke Goldman Sachs so septembra napoved cene zlata za konec leta znižali s 4.900 na 4.650 dolarjev za unčo in ocenili, da zaostrovanje ameriške denarne politike spreminja časovnico rasti cene, ne njenega cilja, poroča portal investingLive. Baker se je po podatkih Trading Economics podražil za 0,35 odstotka na 6,53 dolarja za funt. Ameriški zemeljski plin je bil po podatkih Trading Economics za 16,3 odstotka cenejši kot pred mesecem, terminska pogodba za kurilno olje, merilo cene dizla v ZDA, pa je bila za 106 odstotkov dražja kot pred letom.