Tuji delavec bi za združitev z zakoncem po predlogu vlade potreboval 1.593 evrov, več od minimalne plače

Tuji delavec, ki želi v Slovenijo pripeljati zakonca, bi moral po predlogu novele Zakona o tujcih izkazati 1.593,33 evra mesečnih sredstev, 111,45 evra več od bruto minimalne plače v višini 1.481,88 evra, kaže izračun Lider.si. Vlada je predlog 22. oktobra poslala v Državni zbor. Predlog zahtevana sredstva podvaja, čas zakonitega prebivanja pred združitvijo družine pa podaljšuje z enega na tri leta. Po veljavnem zakonu mora delavec za združitev z zakoncem izkazati 796,67 evra, manj tudi od neto minimalne plače, ki po navedbah vlade znaša okoli 1.000 evrov.

Zahtevana sredstva se računajo z utežmi, ki jih za minimalni dohodek določa Zakon o socialno varstvenih prejemkih. Zaposleni prosilec ima po pojasnilih portala Infotujci utež 1, nezaposleni zakonec 0,57 in mladoletni otrok 0,59. Osnova za utež 1 je zdaj osnovni znesek minimalnega dohodka, ki od 1. aprila znaša 507,43 evra, po predlogu pa bi bila osnova dvakratnik tega zneska, 1.014,86 evra. Delavec z zakoncem in dvema otrokoma bi moral izkazati 2.790,87 evra na mesec, 1,9-krat toliko kot bruto minimalna plača. Izračun predpostavlja, da se uteži ne bi spremenile. Družinskih prejemkov in prejemkov iz javnih sredstev tujec po predlogu ne bi mogel šteti med zadostna sredstva.

Znesek 1.014,86 evra bi po predlogu veljal tudi kot splošni pogoj zadostnih sredstev za dovoljenja za prebivanje državljanov tretjih držav in za potrdila o prijavi prebivanja državljanov Evropske unije. Predlog po navedbah obrazložitve zasleduje “načelo finančne samostojnosti tujcev, da ne bi postali finančno breme socialnega sistema države”. Triletno obdobje pred združitvijo družine utemeljuje kot čas, v katerem “se bo lahko ugotovilo, ali se je tujec (združevalec družine) prilagodil in spoštuje pravni red Republike Slovenije”. Predlog ohranja izjemo za tujce, ki lahko družino združijo brez čakanja, med njimi imetnike modre karte EU in raziskovalce, črta pa možnost, da bi tujec v posebnih okoliščinah združil družino tudi z drugimi sorodniki.

V Sloveniji je bilo avgusta lani zaposlenih 148.337 tujih državljanov, 15,8 odstotka vseh delovno aktivnih, kažejo podatki Statističnega urada RS, ki jih navaja Zavod RS za zaposlovanje. Državljanov Bosne in Hercegovine je bilo med njimi 47,7 odstotka, Srbije 11,3 odstotka in Kosova 10,3 odstotka. Največ tujcev, 16.048, je delalo kot vozniki tovornjakov in vlačilcev, sledili pa so jim zidarji in varilci. Tuji delavci v istih podjetjih zaslužijo okoli 12 odstotkov manj od slovenskih sodelavcev, so ugotovili raziskovalci projekta Recruit4Tomorrow, na katerega se sklicuje Zveza svobodnih sindikatov Slovenije.

Polnoletni družinski član bi moral po predlogu za podaljšanje dovoljenja za prebivanje znati slovenščino na ravni A2 Skupnega evropskega jezikovnega okvira in ne več le na preživetveni ravni, za dovoljenje za stalno prebivanje pa bi bila namesto ravni A2 potrebna raven B1. Država bi za državljane tretjih držav krila 60 odstotkov cene tečajev slovenščine, ki so zdaj brezplačni. Za 180-urni program začetne integracije bi tujec ob povprečno 12 udeležencih v skupini plačal 292,80 evra, piše v predlogu. Brezplačno prvo opravljanje izpita bi se ukinilo, izpit na osnovni ravni pa po navedbah predloga stane 172 evrov.

Program začetne integracije priseljencev je lani po navedbah predloga stal 2.856.996 evrov, obiskovalo pa ga je 4.065 tujcev, 32 odstotkov več kot leto prej. Povprečna udeležba je znašala 72 odstotkov, za uspešno opravljen program pa je pričakovana vsaj 80-odstotna, piše v predlogu. Vlada po navedbah predloga želi z lastnim prispevkom tujcev spodbuditi rednejše obiskovanje tečajev.

Bistvene pripombe v javni obravnavi, v kateri so sodelovali Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Skupnost občin Slovenije in Združenje mestnih občin Slovenije, so se po navedbah predloga nanašale na triletno obdobje za združitev družine, ki po mnenju pripombodajalcev ni skladno s pravom EU, na višje zahteve glede znanja jezika, na plačljive tečaje in na višji prag sredstev. “Pripombe niso bile upoštevane,” piše v predlogu.

O zamenjavi delovnega mesta in delodajalca bi namesto upravnih enot odločal Zavod RS za zaposlovanje. Novela po navedbah predloga v slovenski pravni red prenaša Direktivo (EU) 2024/1233 o enotnem dovoljenju za prebivanje in delo. Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport je septembra v javno obravnavo poslalo še osnutek novele Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, po katerem bi moral delavec iz tretje države pri prvem delodajalcu ostati šest mesecev, preden bi lahko zaprosil za zamenjavo.

Zakon bi začel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Določbe o plačljivih tečajih bi se po predlogu začele uporabljati tri mesece po uveljavitvi zakona, višje zahteve glede znanja slovenščine pa 12 mesecev po uveljavitvi.