Avstrijska vlada je predstavila temelje dvoletnega proračuna za leti 2027 in 2028, ki predvideva skupni obseg ukrepov v višini 5,1 milijarde evrov. Polovica tega zneska, 2,5 milijarde evrov, je namenjena konsolidaciji javnih financ, preostali 2,6 milijarde evrov pa tako imenovanim ofenzivnim ukrepom za krepitev gospodarske rasti in konkurenčnosti.
Kancler Christian Stocker (ÖVP), podkancler Andreas Babler (SPÖ) in zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger (NEOS) so proračunske smernice predstavili skupaj s finančnim ministrom Markusom Marterbauerjem (SPÖ). Cilj koalicije treh strank je do leta 2028 znižati javnofinančni primanjkljaj na tri odstotke BDP in s tem Avstrijo izvesti iz deficitnega postopka, ki ga je Evropska unija sprožila proti njej.
Med ofenzivnimi ukrepi izstopa načrtovano znižanje stroškov dela za eno odstotno točko od leta 2028, v skupni vrednosti dobrih dveh milijard evrov. Avstrijska gospodarska zbornica (WKO) je ukrep pozdravila kot pomemben signal za konkurenčnost gospodarstva. Znižanje pa bo delno financirano z višjimi dajatvami podjetij: davek od dohodkov pravnih oseb (KöSt) se bo za podjetja z dobičkom nad milijon evrov zvišal s 23 na 24 odstotkov, povišana bančna dajatev, ki bi sicer potekla leta 2027, pa bo podaljšana za tri leta.
Vlada je napovedala tudi tako imenovani konjunkturni pospeševalnik za leto 2027 v vrednosti 200 milijonov evrov z investicijskimi spodbudami za domača podjetja. Za ukrepe na področju trga dela, dolgotrajne oskrbe in predšolske vzgoje je namenjenih 600 milijonov evrov. Med njimi je financiranje drugega obveznega brezplačnega leta vrtca, ki ga je koalicija zapisala v koalicijsko pogodbo. Poleg tega se ponovno uvaja agrarna gorivna olajšava za kmete.
Davek na dobiček od prodaje nepremičnin se prav tako zvišuje. Vlada je zagotovila, da ne bo uvedla davka na premoženje, dediščino ali zvišala davka na nepremičnine.
Pokojnine bodo v letih 2027 in 2028 rasle počasneje od inflacije. Seniorski svet je pred sprejemom smernic vlado opozoril, naj proračuna ne sanira na račun upokojencev. Skupna pokojninska valorizacija za obe leti naj bi znašala 2,4 milijarde evrov, a z realno izgubo kupne moči.
Opozicijska FPÖ je proračunske načrte ostro kritizirala. Generalni sekretar Michael Schnedlitz je govoril o “milijardnem varčevalnem paketu na plečih upokojencev, delojemalcev in mlade generacije”. Predsednica WKO Martha Schultz je medtem ocenila znižanje stroškov dela kot pozitiven signal, avstrijski sindikati (ÖGB) pa so sporazum pozdravili.
Fiskalni svet ocenjuje proračunsko vrzel na 4,4 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj Avstrije je leta 2025 znašal 4,2 odstotka BDP, kar je bilo sicer bolje od prvotnih napovedi, a vseeno znatno nad maastrichtsko mejo treh odstotkov. Podrobnosti dvoletnega proračuna bo finančni minister Marterbauer predstavil 10. junija v proračunskem govoru, do takrat pa bodo potekala pogajanja s posameznimi ministrstvi o razdelitvi sredstev.
WIFO za leto 2026 napoveduje 0,9-odstotno rast BDP, IHS pa je bolj previden z napovedjo 0,5 odstotka. Iranski konflikt in posledično višje cene energentov so ključni dejavniki tveganja. Inflacija, ki je v prvih mesecih leta 2026 že dosegla 3,3 odstotka, dodatno obremenjuje gospodinjstva in podjetja.
