Japonska centralna banka (BOJ) je danes zvišala ključno obrestno mero za 25 bazičnih točk na 1,0 odstotek, kar je najvišja raven od leta 1995. Centralna banka je zvišala nezavarovano čeznoćno obrestno mero s 0,75 na 1,0 odstotek, ob čemer je kot razlog navedla izzive, ki izhajajo iz šibkega jena in višjih cen.
Japonska je zadnja velika svetovna ekonomija, ki normalizira denarno politiko po eri ničelnih in negativnih obrestnih mer. Pot do tega trenutka je bila dolga: Japonska je desetletja vzdrževala ultranizke obrestne mere, da bi spodbudila izposojanje in potrošnjo ter premagala deflacijo. Decembra 2025 je BOJ mero dvignil na 0,75 odstotka, danes pa na 1,0 odstotek.
Za dvigom stojita visoka inflacija, ki jo vzdržuje vojna v Iranu prek visokih cen nafte, in šibek jen. Japonska veleprodajna inflacija je maja dosegla 6,3 odstotka, kar je najvišja vrednost od marca 2023. Tržno pričakovana verjetnost dviga je pred odločitvijo presegla 99 odstotkov, 94 odstotkov ekonomistov v Reutersovi anketi je pričakovalo ta korak.
Kriptovalutni in finančni trgi budno spremljajo japonske obrestne mere, ker so “yen carry trade” pozicije pri večletnih ekstremih. Scenarij odmotavanja carry trade ostaja največje japonsko tveganje za globalne trge v drugi polovici leta 2026.
Carry trade je strategija, pri kateri vlagatelji izposodijo denar v valuti z nizkimi obrestmi, v tem primeru v jenih, in ga vložijo v visokodonosnejše naložbe drugod. Ko japonske mere rastejo, je ta strategija manj donosna in jo vlagatelji zapirajo, kar pritiska na globalne trge. Avgusta 2024 je podobna epizoda odmotavanja carry trade povzročila kratkotrajni, a oster padec globalnih delniških indeksov.
