Okvir porabe višji za 747 milijonov evrov, obramba dobi 213 milijonov integralnega denarja

Vlada je z razrezom izdatkov za letošnji rebalans okvir porabe dvignila za 746,6 milijona evrov nad veljavni proračun, na 18.417,7 milijona evrov, v istem sklepu pa ugotovila, da je fiskalna zaveza o kumulativni rasti očiščenih odhodkov sektorja država za leto 2026 kršena. Razreze po predlagateljih finančnih načrtov je objavilo ministrstvo za finance.

Ugotovitev se nanaša na pot gibanja očiščenih odhodkov iz Srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta 2025-2028, ne na ustavno fiskalno pravilo in Zakon o fiskalnem pravilu. Svet Evropske unije je Sloveniji julija lani odobril odstopanje od najvišjih stopenj rasti očiščenih odhodkov po Uredbi (EU) 2024/1263. Nacionalna odstopna klavzula za obdobje 2025-2028 dopušča letno preseganje do 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda nad ravnjo obrambnih izdatkov iz leta 2021. Oceno skladnosti realizacije s potjo gibanja očiščenih izdatkov pripravlja Fiskalni svet, stanje kontrolnega računa pa ocenjuje Evropska komisija v okviru evropskega semestra.

Skoraj tri četrtine povečanja odpadejo na dva predlagatelja. Ministrstvu za obrambo razrez namenja 1.652,5 milijona evrov, za 236,2 milijona evrov oziroma 16,7 odstotka več od veljavnega proračuna po prevedbi na novo organizacijsko strukturo. Ministrstvo za finance dobi 4.725,5 milijona evrov, za 313,6 milijona evrov več. Celotno povečanje pri finančnem ministrstvu je v postavkah vira EU proračun, ki se zvišujejo s 302,8 na 602,9 milijona evrov.

Vlada je v sporočilu po seji višje obrambne izdatke vezala na cilj dveh odstotkov BDP, „v skladu s sprejetimi zavezami države”. Dodatna sredstva za proračunski sklad Načrta za okrevanje in odpornost je pripisala zaključni fazi izvajanja. Ob pripravi proračunov za leti 2026 in 2027 je bilo predvideno, da bo del izdatkov za projekte realiziran šele v letu 2027, zaradi zaključka načrta v letu 2026 pa je bilo treba sredstva zagotoviti že v letošnjem proračunu.

Od obrambnega povečanja odpade po nadskupinah tipov postavk 212,6 milijona evrov na integralna sredstva, preostanek pa na namenska. Finančnemu ministrstvu se integralna sredstva znižujejo za 13,4 milijona evrov, vir EU proračun se pri njem zvišuje za 300,1 milijona evrov. Razlike je izračunal Lider.si na podlagi istega razreza.

Resorjem je vlada ob potrditvi razreza naložila pripravo predlogov zakonov in drugih predpisov ter ukrepov za znižanje izdatkov najmanj v obsegu, potrebnem za izvršitev njihovih finančnih načrtov. Ministrstva, pri katerih so ustanovljeni proračunski skladi, je pozvala k analizi učinkovitosti teh skladov in k spremembam zakonov, ki bi neporabljena sredstva vrnile v proračun.

Med vladnimi proračunskimi uporabniki razrez znižuje izdatke za več kot milijon evrov samo enemu. Ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj se izdatki znižujejo s 305 milijonov na 123,9 milijona evrov, kar je za 181,1 milijona evrov oziroma 59,4 odstotka manj. Od tega znižanja odpade 179,5 milijona evrov na evropska sredstva in na slovensko udeležbo pri njih. Evropska sredstva se zmanjšujejo za 131,3 milijona evrov, slovenska udeležba pri njih pa se zmanjšuje za 48,2 milijona evrov. Integralna sredstva ministrstva se zmanjšujejo za 1,6 milijona evrov. Statistični urad RS izgubi 107 tisoč evrov, Urad Vlade RS za informacijsko varnost 54 tisoč, Vrhovno sodišče RS pa 38 tisoč. Razrez Fiskalnega sveta ostaja pri 1.029.000 evrov, enako kot v veljavnem proračunu.

Za leto 2027 razrez določa 18.414,9 milijona evrov odhodkov, osnutek proračunskega memoranduma pa za isto leto napoveduje 16.002 milijona evrov prihodkov proračuna. Razlika znaša 2.412,9 milijona evrov, kar po izračunu Lider.si ob napovedi bruto domačega proizvoda iz istega dokumenta ustreza 3,11 odstotka BDP. Izračun primerja razrez odhodkov z napovedjo prihodkov državnega proračuna in ne s primanjkljajem sektorja država, na katerega se nanašajo evropska fiskalna pravila.

V oceni proračunskih dokumentov za leti 2026 in 2027 iz oktobra lani je Fiskalni svet zapisal, da bo rast neto izdatkov v obeh letih presegala začrtane meje tudi ob izločitvi povišanih izdatkov za obrambo. V isti oceni je opozoril, da proračunski dokumenti ne zagotavljajo jasne ločitve obrambnih izdatkov, na katere se nanaša odstopna klavzula.

Fiskalni svet je v mesečni informaciji za julij ocenil, da so se javnofinančne razmere v prvi polovici leta nadalje slabšale in da naj bi se celoletni primanjkljaj po večini projekcij gibal okoli treh odstotkov BDP. Takšna raven je eden od kriterijev za sprožitev postopka presežnega primanjkljaja po pravilih Evropske unije.

Po izhodiščih znaša trenutno izločanje na proračunski sklad za izvajanje Načrta za okrevanje in odpornost 302,9 milijona evrov, konec julija pa je predviden priliv približno 41 milijonov evrov. Sredstva iz evropskega mehanizma bodo po napovedi iz izhodišč še letos prenesena v proračun. Zadnji zahtevek bo Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost Evropski komisiji poslal do 30. septembra, plačilo pa pričakuje najpozneje do 31. decembra.

Razrez za leto 2027 ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj namenja 348,1 milijona evrov, kar je za 140,4 milijona evrov oziroma 67,6 odstotka več od sprejetega proračuna po prevedbi. Evropska sredstva se zvišujejo za 81 milijonov evrov, slovenska udeležba pri njih pa se zvišuje za 59,6 milijona evrov. Integralna sredstva se znižujejo za 212 tisoč evrov. Vlada je povečanje pojasnila z ugotovitvijo, da so bila sredstva za kohezijsko politiko v sprejetem proračunu za leto 2027 načrtovana prenizko.

Republika Slovenija je do 30. junija izdala 3,7 milijarde evrov dolgoročnega financiranja državnega proračuna s tehtano povprečno obrestno mero treh odstotkov in povprečno ročnostjo 8,3 leta, z zakladnimi menicami vred pa štiri milijarde evrov. V letih 2027 in 2028 zapade 16 odstotkov dolga državnega proračuna, ta dolg pa predstavlja 93 odstotkov dolga sektorja država. Med strateškimi cilji upravljanja dolga ministrstvo za finance navaja okrepitev ali vsaj ohranitev doseženih bonitetnih ocen. Pri agenciji S&P ocena znaša AA, pri Fitchu A+ in pri agenciji Moody’s A2.

Razrez ministrstvu za obrambo za leto 2027 namenja 1.818,1 milijona evrov, za leto 2028 pa 2.124,8 milijona evrov. To je za 472,3 milijona evrov oziroma 28,6 odstotka več od letošnjega razreza, ki znaša 1.652,5 milijona evrov. Po izračunu Lider.si na podlagi napovedi bruto domačega proizvoda iz izhodišč dosega finančni načrt ministrstva letos 2,23 odstotka BDP, leta 2028 pa 2,61 odstotka. Izračun zajema samo finančni načrt ministrstva, obračun obrambnih izdatkov po metodologiji zveze Nato pa ima drugačen obseg.

Finančno ministrstvo v razrezu za leto 2027 izgubi 154,4 milijona evrov glede na sprejeti proračun, ker se postavke iz vira EU proračun s 144 milijonov evrov znižajo na nič. Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve izgubi 44,7 milijona evrov, ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo 14 milijonov, ministrstvo za zdravje pa 13 milijonov evrov.

Primerjava z veljavnim proračunom je mogoča samo prek stolpca prevedbe. Vlada je izhodišča pripravila po predhodni organizacijski strukturi, nove razreze pa potrdila po prilagoditvi novi strukturi. Trinajst proračunskih uporabnikov iz veljavnega proračuna v razrezu nima več lastnega finančnega načrta, med njimi ministrstva za notranje zadeve, za javno upravo, za digitalno preobrazbo, za infrastrukturo ter za vzgojo in izobraževanje.

Predlog rebalansa bo vlada predvidoma določila konec avgusta. Predlog sprememb proračuna za leto 2027 in predlog proračuna za leto 2028 mora vlada Državnemu zboru predložiti najkasneje do 1. oktobra 2026, kot določa prvi odstavek 28. člena Zakona o javnih financah.