Evropska podzemna skladišča plina so bila 22. julija 54-odstotno napolnjena. Anders Opedal, predsednik uprave norveškega Equinorja, največjega dobavitelja plina v Evropi, je istega dne za agencijo Reuters ocenil, da Evropa jeseni ne bo napolnila skladišč niti do 80 odstotkov. Zaloge so po njegovih besedah druge najnižje v 15 letih in občutno pod petletnim povprečjem. Ob koncu julija 2022, ko je Rusija zapirala plinovode proti Evropi, so bila skladišča napolnjena 69-odstotno.
Razlog ni v količini plina na trgu. Svetovalna družba Timera Energy je konec januarja, mesec dni pred začetkom vojne v Iranu, opozorila, da je sezonska terminska krivulja TTF obrnjena in da upravljavci skladišč nimajo ekonomske spodbude za vbrizgavanje plina pred zimo 2026. V običajnem letu je zimska pogodba dražja od poletne. Ta razlika plača trgovcu, da poleti kupi plin, ga uskladišči in ga pozimi proda. Ko se razmerje obrne, skladiščenje preneha biti posel. Po navedbah iste družbe so bila sezonska razmerja na trgu TTF obrnjena v treh od zadnjih štirih let.
Agencija Platts je 31. marca poletno pogodbo TTF za leto 2026 ovrednotila na 50,345 evra za megavatno uro, s premijo 53,5 centa nad zimsko. Junija je povprečna referenčna cena znašala 45,22 evra za megavatno uro, najvišja vrednost pa 50,28 in najnižja 40,53 evra. Rekordna raven iz avgusta 2022 je znašala okrog 342 evrov.
| NAPOLNJENOST EVROPSKIH SKLADIŠČ PLINA | ||
| Obdobje | Napolnjenost skladišč EU | Cilj EU pred naslednjo zimo |
| 31. julij 2022 | 69 % | 80 % |
| 1. april 2026, začetek sezone polnjenja | 28 % | 90 % |
| 22. julij 2026 | 54 % | 80 % |
| Lider.si | Vir: Gas Infrastructure Europe, ENTSOG, Equinor | ||
Evropska unija je sezonsko cenovno razmerje vpisala v zakonodajo. Uredba o spremembi Uredbe (EU) 2017/1938 glede vloge skladiščenja plina pri zagotavljanju oskrbe s plinom pred zimsko sezono, sprejeta 18. julija lani, državam članicam dovoljuje, da cilj 90-odstotne napolnjenosti dosežejo kadar koli med 1. oktobrom in 1. decembrom. V težkih pogojih lahko od cilja odstopijo za največ deset odstotnih točk. Med težke pogoje uredba izrecno šteje nizko sezonsko razpršenost cen in trgovalne dejavnosti, ki ovirajo stroškovno učinkovito polnjenje skladišč. Evropska komisija lahko z delegiranim aktom dovoljeno odstopanje poveča za dodatnih pet odstotnih točk. Določbe veljajo do 31. decembra 2027.
Slovenija nima nobenega podzemnega skladišča plina. Za države članice brez lastnih zmogljivosti ista uredba določa, da morajo udeleženci na njihovem trgu skleniti dogovore z operaterji v državah članicah s skladišči, in sicer za količine, ki do 1. decembra ustrezajo vsaj 15 odstotkom povprečne letne porabe plina v predhodnih petih letih. Država mora izpolnjevanje obveznosti dokazati in o tem uradno obvestiti Evropsko komisijo. Odstopanje je mogoče za največ 1,66 odstotne točke.
Geoplin, ki ima približno 75 odstotkov slovenskega trga in je v 99,81-odstotni lasti Petrola, je aprila za Glas gospodarstva sporočil: „Skladiščne zmogljivosti v regiji so uporabnikom na voljo, pri čemer pa je zaradi porušenih sezonskih cenovnih razmerij ključno vprašanje njihova ekonomičnost.“ Ista družba je ocenila, da se vpliv bližnjevzhodne krize bolj odraža v cenah kot v motnjah pri dobavi.
Delovna skupina EU za energetsko unijo je 13. julija ocenila, da so cene višje kot pred bližnjevzhodnim konfliktom, volatilnost pa razmeroma nizka. Od ravni iz energetske krize leta 2022 so cene še vedno občutno oddaljene. Neposrednih razlogov za skrb glede oskrbe pozimi 2026/2027 po njeni oceni ni, cilji polnjenja pa ostajajo dosegljivi.
Po podatkih Agencije za energijo je referenčna maloprodajna cena zemeljskega plina za povprečnega gospodinjskega odjemalca v Sloveniji v prvem četrtletju letos znašala 85 evrov za megavatno uro, za negospodinjskega pa 67 evrov.
