Banke so tujini posodile 980 milijonov evrov, slovenskim podjetjem 597

Slovenske banke so v letu do konca marca povečale posojila tujini za 980 milijonov evrov, slovenskim nefinančnim družbam pa za 597 milijonov, kažejo podatki Banke Slovenije. Vloge gospodinjstev pri domačih bankah so se v istem obdobju povečale za 1,8 milijarde evrov. Med bančnimi naložbami v dolžniške vrednostne papirje v vrednosti 14,2 milijarde evrov je bilo 75 odstotkov tujih izdaj in 21 odstotkov slovenskih državnih.

Zavarovalnice in pokojninski skladi so imeli 7,8 milijarde evrov dolžniških vrednostnih papirjev, 85 odstotkov tujih in 11 odstotkov slovenskih državnih. V zadnjem letu so tujih kupili za 441 milijonov evrov, državnih pa prodali za 91 milijonov. V portfelju, iz katerega se izplačujejo pokojninske pravice in police življenjskih zavarovanj, prevladujejo tuje obveznice.

Od 36,3 milijarde evrov naložb gospodinjstev v lastniški kapital je petina v tujini, kar znese 7,3 milijarde evrov. Izračun z nasprotne strani računov, kjer gospodinjstvom pripada 29 odstotkov obveznosti tujine iz lastniškega kapitala v vrednosti 25,4 milijarde evrov, da 7,4 milijarde evrov; razlika izhaja iz zaokroženih deležev. V transakcijah so gospodinjstva tujini poslala 988 milijonov evrov, finančne družbe pa 1,4 milijarde.

Tuji vlagatelji držijo 56 odstotkov državnih obveznosti iz dolžniških vrednostnih papirjev, ki so konec marca znašale 34,8 milijarde evrov, in so svoja imetja v letu dni povečali za 865 milijonov evrov. Centralna banka je svoja imetja teh papirjev zmanjšala za dve milijardi evrov.

Vloge države so se v letu dni zmanjšale za 3,3 milijarde evrov, na 12,2 milijarde, od tega jih je 41 odstotkov pri centralni banki. Transakcije z dolžniškimi vrednostnimi papirji so bile negativne v višini 1,1 milijarde evrov, primanjkljaj v transakcijah pa je dosegel 2,1 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda. Seštevek obeh znaša 3,2 milijarde evrov in je skoraj enak znesku, za katerega se je rezerva zmanjšala; izračun sešteva primanjkljaj in neto odplačila papirjev iz istega obdobja. Primanjkljaj, ki ga rezerva ne pokrije, mora najti kupca na trgu, kjer 56 odstotkov papirjev držijo tuji vlagatelji. Fiskalni svet je v julijski mesečni informaciji ocenil, da so se javnofinančne razmere v prvi polovici leta nadalje slabšale in da naj bi se celoletni primanjkljaj gibal okoli treh odstotkov bruto domačega proizvoda, kar je eden od pragov za sprožitev evropskega postopka presežnega primanjkljaja.

Tujina je v letu dni povečala naložbe v slovenski lastniški kapital za 2,1 milijarde evrov, na 28 milijard, od tega milijardo prek transakcij, in ima do domačih sektorjev 14,6 milijarde evrov terjatev iz posojil. Delež javnega dolga v bruto domačem proizvodu se je v prvem četrtletju znižal za 0,9 odstotne točke, kar je bilo med štirimi največjimi znižanji v Evropski uniji, povprečje evrskega območja pa je znašalo 88,9 odstotka, kažejo Eurostatovi podatki. Najeta posojila države so se v letu dni povečala za 318 milijonov evrov in dosegla 7,6 milijarde evrov, od tega 72 odstotkov v tujini.