Največji upravljavec premoženja na svetu je v manj kot dveh mesecih od izrazitega optimizma glede evropskih borz prešel na opozorilo, da delnice na stari celini niso več poceni. Kot poroča Financial Times, BlackRock Investment Institute ocenjuje, da energetska kriza, ki jo je sprožil konflikt na Bližnjem vzhodu, trajno spodkopava privlačnost evropskih kapitalskih trgov, ki so leto začeli na rekordnih ravneh.
BlackRock, ki je ob koncu prvega četrtletja 2026 upravljal rekordnih 13,89 bilijona dolarjev premoženja, je še februarja letos povečeval izpostavljenost evropskim delnicam. Panevropski indeks STOXX 600 je januarja dosegel 612 točk, najvišjo raven v zgodovini, po močnem letu 2025, ko je pridobil 17 odstotkov. Nato je 28. februarja izbruhnil oborožen spor med ZDA, Izraelom in Iranom.
Energetski trgi so udar občutili v urah. Hormuška ožina, skozi katero normalno poteka petina svetovne nafte in utekočinjenega zemeljskega plina, je bila dejansko zaprta. Po ocenah ameriške agencije za energetske informacije (EIA) so Irak, Savdska Arabija, Kuvajt, Združeni arabski emirati, Katar in Bahrajn marca skupaj ustavili 7,5 milijona sodov dnevne proizvodnje surove nafte. Aprila naj bi ta številka narasla na 9,1 milijona. Cena nafte Brent, ki se je pred konfliktom gibala pod 70 dolarjev za sod, je marca v povprečju dosegla 103 dolarje, EIA pa napoveduje vrhunec pri 115 dolarjih v drugem četrtletju.
Wei Li, globalna glavna investicijska strateginja BlackRocka, je že konec marca v intervjuju za Bloomberg opozorila, da kapitalski trgi ne vračunavajo energetskega tveganja pravilno. BlackRock je takrat uravnotežil izpostavljenost delnicam na nevtralno raven. A ko se je družba 14. aprila vrnila k prevzemanju zmernih tveganj, je povečala uteži za ameriške delnice in trge v razvoju, evropske pa pustila na nevtralni ravni. Pojasnilo je bilo nedvoumno: zaostajanje Evrope v rasti dobičkov, v primerjavi z ZDA, in odvisnost od zunanjih virov energije.
STOXX 600 je sicer okreval. Po najnižji ravni pri 559 točkah sredi marca je indeks 8. aprila zabeležil največji dnevni skok v več kot štirih letih, ko je po novici o premirju med ZDA in Iranom pridobil 3,7 odstotka. Do 17. aprila se je povzpel na 617 točk in zabeležil četrti zaporedni tedenski dobiček. A BlackRock opozarja, da je to okrevanje spremenilo privlačnost vrednotenj. Evropske delnice, ki so bile na začetku leta poceni, glede na zgodovinska razmerja, po rasti niso več tako privlačne, tveganja pa so ostala visoka.
Ameriške borze imajo gonilo, ki ga evropske nimajo. Pričakovana rast dobičkov tehnološkega sektorja v ZDA za leto 2026 znaša 43 odstotkov, kar je občutno več kot leto prej. Polprevodniška industrija napoveduje celo 80-odstotno rast, večinoma na račun umetne inteligence. Evropski trgi so brez takšne spodbude. Njihovi največji sektorji, predelovalna industrija, kemija in težka industrija, so med najbolj izpostavljenimi višjim stroškom energije.
Trgi zdaj pričakujejo, da bo Evropska centralna banka na aprilskem zasedanju obrestne mere zadržala, do konca leta pa napovedujejo vsaj dve zvišanji. To je obrat za 180 stopinj, glede na začetek leta, ko so vlagatelji še računali na nadaljnje zniževanje obrestnih mer. Višje obrestne mere in dražja energija so kombinacija, ki bo evropskim podjetjem obenem povečala stroške financiranja in stroške proizvodnje.
BlackRockovo opozorilo zadeva tudi slovenske vlagatelje. Mednarodne kapitalske tokove občutijo manjši trgi, kot je Ljubljanska borza, višje cene energije pa neposredno vplivajo na slovensko gospodarstvo, ki je neto uvoznik nafte in plina. A po silovitem padcu cen nafte ob koncu tedna, ko je Iran naznanil, da je Hormuška ožina med premirjem odprta za komercialni promet, ostaja vprašanje, ali bo premirje preraslo v trajen mir ali se bodo napetosti ponovno zaostrile.
BlackRock sam je v tedenskem komentarju navedel dva pogoja za povečanje tveganj: oprijemljive dokaze o ponovnem pretoku nafte skozi Hormuško ožino in potrditev, da so makroekonomski učinki obvladljivi. Prvo se zdi na dosegu. Drugo bo znano šele čez mesece.
