Prihodki ZDA od carin v marcu padli za več kot 4 milijarde dolarjev, peti zaporedni mesečni upad

Prihodki ameriške zvezne vlade iz naslova carin so v marcu 2026 padli na 22,15 milijarde dolarjev, kar je za več kot štiri milijarde manj kot februarja in skoraj 30 odstotkov pod oktobrskim vrhuncem, ko so tarife prinesle rekordnih 31,35 milijarde dolarjev. Gre za peti zaporedni mesečni upad in najbolj strm mesečni zdrs, odkar je Trumpova administracija uvedla sedanji carinski režim. Številke izhajajo iz poročila ameriškega ministrstva za finance, objavljenega v petek.

Razloga za upad sta dva. Bela hiša je novembra in decembra umaknila carine na prehrambene izdelke, potem ko je šestodstotni skok maloprodajnih cen živil postal politična težava pred vmesnimi volitvami. Rezi so zajeli konzervirano hrano, mlečne izdelke in sveže sadje. Drugi, globlji udarec je prišel iz sodnega sistema. Ameriško vrhovno sodišče je 20. februarja razveljavilo carine, ki jih je Trumpova administracija uvedla na podlagi Zakona o mednarodnih izrednih gospodarskih pooblastilih iz leta 1977, znanega pod kratico IEEPA. Sodišče je ocenilo, da ta zakon, izvorno zasnovan za finančne sankcije in zamrznitev premoženja, ne daje pravne podlage za uvajanje uvoznih dajatev. Marec je bil prvi polni mesec, ko je ta sodba veljala v celoti.

Padec pomeni politični in proračunski problem za Belo hišo. Trump je javno zagovarjal carine kot ključni instrument za uravnoteženje zveznega proračuna in javno ponavljal, da bi tarife lahko dolgoročno nadomestile dohodnino. Proračunski deficit je v prvih šestih mesecih fiskalnega leta, med oktobrom in marcem, znašal 1,169 bilijona dolarjev. Samo marčevski primanjkljaj je dosegel 164 milijard. Skupni prihodki iz carin v tem obdobju so se ustavili pri približno 166 milijardah dolarjev, kar je manj kot osmina celotnega deficita. Po analizi Royal Bank of Canada carine pokrivajo zgolj 60 odstotkov davčnih znižanj iz lanskega zakona One Big Beautiful Bill Act, ki je v desetih letih proračun obremenil za dodatnih 4,7 bilijona dolarjev.

Pri sedanjem ritmu bi Washington v celotnem fiskalnem letu zbral okoli 200 milijard dolarjev carinskih prihodkov, kar je krepko pod 250 milijardami dolarjev, ki so jih analitiki napovedovali jeseni, ko je bil ukrep na vrhuncu. Organizacija Tax Foundation ocenjuje, da bi leta 2026 trenutne tarife, vključno s preostalimi določbami Oddelkov 232 in 122 ameriškega carinskega zakonika, prinesle 171,1 milijarde dolarjev ali 0,54 odstotka BDP. To bi uvrstilo ukrep med največje povišanje davkov glede na BDP od leta 1993.

Ustavno sodišče bi lahko kmalu odpravilo še druge carinske programe, ki jih Washington vodi po različnih pravnih podlagah. Če do tega pride, bi proračun moral vrniti del že pobranih 166 milijard dolarjev v obliki povračil uvoznikom. Penn Wharton Budget Model je v svojih projekcijah ocenil, da bi z zamenjavo IEEPA tarif s splošno desetodstotno globalno dajatvijo, ki jo Bela hiša vodi po Oddelku 122, efektivna carinska stopnja zdrsnila z 10,3 odstotka na 7,7 odstotka. Kitajska se še naprej sooča z najvišjo efektivno stopnjo med vsemi ameriškimi trgovinskimi partnerji, ki januarja znaša 33,9 odstotka.

Za trge je razvoj dvojno pomemben. Zmanjšan dotok v proračun ogroža vir prihodkov, s katerim je Bela hiša utemeljevala davčna znižanja. Obenem je Trump v zadnjem tednu napovedal možnost uvedbe 50-odstotnih carin na Kitajsko, kar bi blagajno okrepilo, a bi obremenilo uvoznike in ameriške potrošnike. Po oceni Congressional Budget Office bi prenehanje IEEPA režima brez nadomestnih virov v obdobju 2026 do 2036 deficite povečalo za dodatna 2 bilijona dolarjev.

Tarifna politika dveh let Trumpovega drugega mandata ni pomembno zmanjšala ameriškega trgovinskega primanjkljaja, ki se je po podatkih Tax Foundation v letu 2025 znižal zgolj za 2,1 milijarde dolarjev. Analiza RBC Economics ugotavlja, da se je od napovedi tarif v sektorjih, najbolj izpostavljenih zunanji trgovini, število delovnih mest zmanjšalo za 275 tisoč, v vseh drugih panogah pa je zaposlenost v istem obdobju narasla za skoraj 430 tisoč mest. Obljubljeno ponovno industrializiranje ameriške proizvodnje se po besedah kanadskih ekonomistov do zdaj ni uresničilo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Popularno

Novi broj magazina „Lider.si” donosi brojne ekskluzivne poslovne priče, intervjue i događaje iz regije i svijeta…

Komentarji