Edina dobitnica globalnega gospodarskega šoka bo Rusija, ameriški proračunski primanjkljaj bo znova poskočil, indijska rupija je že zdrsnila v strm padec, centralne banke pa so se znašle v najzahtevnejšem primežu od finančne krize 2008. Tako sklepa najnovejša posodobitev kompozitnih indeksov TIGER, ki jih skupaj pripravljata ameriški raziskovalni inštitut Brookings in britanski časopis Financial Times. Vodilni avtor analize Eswar Prasad, višji raziskovalec pri Brookings Institution, opozarja, da bi lahko višje cene nafte Moskvi prinesle dovolj fiskalnega zraka, da podaljša svojo vojno v Ukrajini.
Prasadova ocena je najbolj osupljiva ugotovitev celotne analize. Rusija, ki jo zahodne sankcije odrezujejo od evropskih trgov, je v zadnjih dveh letih iskala kupce v Aziji, cenovni šok po 28. februarju pa ji zdaj omogoča, da izvaža po precej višjih cenah. Prihodki od nafte in plina polnijo ruski proračun in ohranjajo Kremelj v položaju, v katerem ga kratkoročna gospodarska stiska ne prisili k pogajanjem o Ukrajini.
Indeksi TIGER, ki jih Brookings in Financial Times skupaj razvijata od leta 2009, združujejo kazalnike realne aktivnosti, finančnih razmer in zaupanja za vse vodilne razvite in hitro rastoče gospodarske države. Njihova aprilska posodobitev temelji na podatkih iz obdobja pred februarskim izbruhom konflikta in ponuja sliko sveta, ki je kljub dolgotrajnim pritiskom trgovinskih vojn, rastočega javnega dolga in geopolitične razdrobljenosti ostal presenetljivo odporen. Razveljavitev Trumpovih carin iz Dneva osvoboditve pred ameriškim vrhovnim sodiščem je veljala za pozitiven znak za svetovno trgovino, delniški trgi so beležili rekorde, potrošniško zaupanje se je vračalo.
Preobrat je bil bliskovit. Pred vojno je ameriško gospodarstvo zvrtelo zdrav cikel nizke inflacije in močne potrošnje, Federalne rezerve pa so imele prostor za postopno zniževanje obrestnih mer. Zdaj Fed po besedah Prasada ne razmišlja več o zniževanju, temveč o tem, ali bo moral stopnje dvigniti. Donosnosti ameriških državnih obveznic so že skočile, dolar se je okrepil kot varno zatočišče za vlagatelje, ameriška zadolženost pa se bo po oceni Brookings dodatno povečala.
Slika v evrskem območju je neenakomerna. Francija se utaplja v visokem proračunskem primanjkljaju in šibki potrošnji, Nemčija je imela pred vojno napovedano zmerno okrevanje, Italija, Španija in Nizozemska so beležile močnejšo dinamiko. Vse pa povezuje odvisnost od uvožene energije, ki jih lahko cenovni šok potegne v stagnacijo. Japonska in Združeno kraljestvo se premikata v isti smeri s še manj fiskalnega prostora. Vlada Keira Starmerja se sooča s padcem zasebnih investicij in nizko rastjo produktivnosti.
Najostrejša razlika je v Aziji. Peking je pričakal šok z velikimi zalogami nafte, postopnim prehodom na zeleno energijo ter dovolj monetarnega in fiskalnega prostora za odgovor, čeprav globoko ukoreninjene težave v nepremičninah in javnih financah ostajajo nerešene. Indija je v nasprotnem položaju. Pred vojno je bila postavljena za še eno leto izjemne rasti z nizko inflacijo in disciplinirano fiskalno politiko, zdaj pa rupija zabeleža strm padec, cene delnic zdrsujejo, odvisnost od uvožene energije pa izpostavlja ranljivost potrošnikov in proizvajalcev.
Najhujši udarec prejemajo države z nižjimi dohodki. Njihova gospodinjstva za hrano in energijo namenjajo približno polovico vseh izdatkov, cenovni šok pa jih potiska v prehransko stisko. Prav te države imajo najmanj manevrskega prostora za blaženje udarca. V središču pretresa so centralne banke, ujete v dvojnem primežu trajne inflacije in slabljenja rasti. Prasad je svoj sklep zaostril: to je izjemno zahteven čas za nosilce politike po vsem svetu.
