Predsednik uprave družbe BMW Milan Nedeljković je v intervjuju za Frankfurter Allgemeine Zeitung, objavljenem 22. septembra, nasprotoval dodatnim carinam na kitajske avtomobile, dva dni pozneje pa se je Združenje nemške avtomobilske industrije (VDA), katerega član je BMW, prvič izrecno izreklo za nove ukrepe trgovinske zaščite proti Kitajski. Nedeljković, ki je vodenje družbe BMW prevzel 14. maja, namesto carin predlaga prostovoljne cenovne dogovore, poroča Reuters.
Nekateri kitajski avtomobili so po njegovih besedah v Evropi naprodaj po cenah, ki s poslovnega vidika niso razumljive, kar bi po njegovi oceni lahko okrepilo protekcionistične težnje na celini. Dodatne carine bi bile po njegovem mnenju še večji poseg v trg, eskalacija pa ni v interesu nikogar. Predlaga politični dialog s Kitajsko o skupnem razumevanju tržnih cen, ki bi mu sledili konkretni ukrepi. Po poročanju nemškega finančnega portala finanzen.net je v istem intervjuju opozoril, da bi Kitajska kot povračilni ukrep lahko omejila dobave baterijskih celic, od katerih je Evropa odvisna.
Predsednica VDA Hildegard Müller je 24. septembra za Handelsblatt dejala, da so v trgovini s Kitajsko v zadnjih letih nastala neravnovesja in da bi bili instrumenti trgovinske zaščite lahko uporabni od določene stopnje izkrivljanja konkurence, na primer ob dokazanem nepoštenem ravnanju. Prizadete panoge bi morale biti po njenem mnenju tesno vključene, upoštevati pa bi bilo treba tudi vpliv na evropski trg in tveganje povračilnih ukrepov. V notranjem dokumentu, iz katerega navaja Handelsblatt, VDA instrumente trgovinske zaščite, skladne s pravili Svetovne trgovinske organizacije, označuje za nujne, kadar je izkrivljanje konkurence dokazano, in izraža dvom o učinkovitosti obstoječih evropskih instrumentov.
Nemški podkancler in finančni minister Lars Klingbeil je 17. septembra po pogovorih s predstavniki zaposlenih v Wolfsburgu, kjer ima sedež Volkswagen, dejal, da si znotraj zvezne vlade prizadeva za hitro uvedbo carin na kitajske hibridne avtomobile in za jasna pravila o lokalni proizvodnji, poroča Reuters. Zavzel se je tudi za obvezno ustanavljanje skupnih podjetij, kadar bi kitajski proizvajalci želeli poslovati v Evropi. Carine na kitajske hibride in pravila o lokalni vsebini je podprla tudi Daniela Cavallo, ki vodi svet delavcev Volkswagna. Predsednik uprave Volkswagna Oliver Blume je hitre carine na kitajske priključne hibride zahteval že 24. julija na konferenci z analitiki ob polletnih rezultatih, je poročala publikacija Automotive News Europe.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je 16. septembra dejala, da bo EU uporabila vsa razpoložljiva orodja za zmanjšanje trgovinskega primanjkljaja s Kitajsko, ki ga je označila za nevzdržen, poroča Reuters. Dan pozneje je časnik Financial Times poročal, da je EU Kitajsko pozvala, naj prodajo kitajskih hibridnih avtomobilov prostovoljno omeji na okoli 15 odstotkov trga EU. Neimenovani uradnik EU je časniku dejal, da bo EU izvoz omejila sama, če ga ne bo omejila Kitajska. Veljavne izravnalne dajatve EU zajemajo le vozila, ki jih poganjajo izključno elektromotorji, vključno s tistimi s podaljševalnikom dosega, priključnih hibridov pa ne.
Evropska komisija je 12. januarja objavila smernice, po katerih lahko kitajski izvozniki baterijskih električnih vozil namesto plačila izravnalnih dajatev ponudijo cenovno zavezo. Komisija jo opredeljuje kot prostovoljno obveznost izvoznika, da izdelek v Unijo prodaja nad minimalno uvozno ceno, v zameno za oprostitev dajatev. Prvo zavezo je sprejela 10. februarja od družbe Volkswagen (Anhui) za model Cupra Tavascan, ki ga ta izvaža s Kitajske. Družba se je zavezala tudi k omejitvi uvoženih količin in k naložbam v projekte električnih vozil v EU.
Družba BMW je veljavne dajatve EU na uvoz kitajskih električnih vozil že večkrat kritizirala in opozarjala, da lahko sprožijo trgovinski spor. Popolnoma električni Mini izdeluje na Kitajskem za izvoz, navaja Reuters. Dokončne izravnalne dajatve so bile uvedene za pet let, veljajo od 30. oktobra 2024 in znašajo 17,0 odstotka za skupino BYD, 18,8 odstotka za skupino Geely, 20,7 odstotka za druge sodelujoče proizvajalce, 35,3 odstotka za skupino SAIC in 7,8 odstotka za družbo Tesla (Shanghai).
