Slovenski trg dela kaže dve zelo različni sliki hkrati. Anketna stopnja brezposelnosti je v tretjem četrtletju po desezoniranih podatkih upadla na 3,5 odstotka, kar je najnižje v zadnjih petih četrtletjih, a se pod to ugodno povprečno številko skriva neugoden trend med mladimi, na kar v tedenski analizi opozarja Bojan Ivanc, glavni ekonomist Analitike pri GZS.
Splošna slika je izrazito ugodna. Brezposelnost je v tretjem četrtletju upadla tako med moškimi, kjer je znašala 3,2 odstotka, kot med ženskami, kjer je dosegla štiri odstotke, k čemur je največ prispevala rekordno nizka brezposelnost v starostni skupini od 25 do 74 let. Anketno brezposelnih je bilo v povprečju približno 36 tisoč oseb, starih od 15 do 74 let, delež žensk in moških pa je bil podoben. Po teh podatkih je slovenski trg dela eden najbolj napetih doslej.
Povsem drugačna je slika pri mladih. Anketna stopnja brezposelnosti med 15- do 24-letniki je narasla na 15 odstotkov, kar je najvišje v zadnjih petih letih. Še izrazitejši je položaj mladih žensk, med katerimi je brezposelnost dosegla 20 odstotkov, največ po zadnjem četrtletju leta 2014. Medtem ko torej večina delovno aktivnega prebivalstva uživa skorajda polno zaposlenost, se mladim, zlasti mladim ženskam, vstop na trg dela vse bolj zatika.
| ANKETNA BREZPOSELNOST, 3. ČETRTLETJE 2026 | |
|---|---|
| Skupina | Stopnja |
| Skupaj | 3,5 % |
| Moški | 3,2 % |
| Ženske | 4,0 % |
| Mladi (15–24 let) | 15 % |
| Mlade ženske (15–24 let) | 20 % |
| Anketno brezposelni (povprečje) | pribl. 36.000 |
Vir: SURS; analiza Analitike GZS
Tak razkorak kaže na strukturni problem, pri katerem gospodarstvo nujno potrebuje izkušen kader, mladim brez delovnih izkušenj pa se kljub nizki splošni brezposelnosti ne uspe prebiti. Za delodajalce to pomeni, da se bo pomanjkanje kadra, o katerem poročajo že nekaj časa, verjetno nadaljevalo, saj trg očitno ne zna dovolj hitro vključiti najmlajše generacije.
Nizka skupna brezposelnost je dobra novica, a prikriva naraščajočo stisko mladih, ki bi se ob morebitnem umirjanju gospodarske rasti lahko še poglobila. Prav mladi so namreč pri zaposlovanju običajno med prvimi, ki jih prizadene ohlajanje, kar je lahko v središču razmisleka o prihodnjih ukrepih na trgu dela.
