Slovenski elektroenergetski sistem je letos močno spremenil podobo, potem ko šesti blok Termoelektrarne Šoštanj zaradi remonta od maja ne proizvaja elektrike. Kot v tedenski analizi ugotavlja Bojan Ivanc, glavni ekonomist Analitike pri Gospodarski zbornici Slovenije, je bila skupna domača proizvodnja elektrike v prvih devetih mesecih leta za 7,5 odstotka nižja kot lani, septembra pa za tri odstotke. Izpad največjega bloka je sprožil vrsto posledic po celotni energetski verigi.
Najbolj očitna je pri premogu. Poraba lignita je zaradi mirovanja TEŠ 6 upadla za približno četrtino, zaloge lignita pa so se povišale za polovico in so bile septembra najvišje v zadnjih dveh desetletjih, odkar so podatki na voljo. Premog se torej kopiči, ker glavni porabnik stoji.
Proizvodnja v termoelektrarnah je bila skupno nižja za 8,5 odstotka, a je padec blažila nizka osnova, saj TEŠ 6 tudi v lanskem primerljivem obdobju večinoma ni obratoval.
Izpad so morali nadomestiti drugi viri. Del vrzeli so zapolnile plinske elektrarne, kar se kaže v kar 36,5-odstotnem porastu porabe zemeljskega plina pri vseh odjemalcih, del pa uvoz in sončne elektrarne, katerih proizvodnja je bila za četrtino višja. Proizvodnja jedrske elektrarne v Krškem je ostala medletno primerljiva, medtem ko je k padcu prispevala tudi za 28 odstotkov nižja proizvodnja hidroelektrarn zaradi slabše hidrologije.
| ELEKTROENERGETSKA SLIKA SLOVENIJE, JAN–SEP 2026 | |
|---|---|
| Kazalnik | Sprememba |
| Skupna proizvodnja elektrike | -7,5 % |
| Proizvodnja hidroelektrarn | -28,2 % |
| Proizvodnja termoelektrarn | -8,5 % |
| Proizvodnja sončnih elektrarn | +25 % |
| Poraba zemeljskega plina (vsi odjemalci) | +36,5 % |
| Skupna poraba elektrike | +2,5 % |
| Zaloge lignita (september) | najvišje v 20 letih |
Vir: SURS; analiza Analitike GZS
Medtem ko proizvodnja pada, poraba raste. Skupna poraba elektrike je bila v devetih mesecih višja za 2,5 odstotka, pri gospodinjstvih kar za 4,7 odstotka, k čemur so prispevali toplo vreme, več hlajenja in naraščajoče število električnih vozil. Pri poslovnem odjemu je bila rast 1,5-odstotna, septembra pa 2,7-odstotna. Po oceni Ivanca septembrska rast porabe v predelovalni dejavnosti, ki je bila druga najvišja v zadnjem letu in pol, nakazuje spodbudnejša proizvodna gibanja, deloma tudi predčasno proizvodnjo pred pričakovano podražitvijo energentov v letu 2027.
Energetska slika je tako dvojna. Na eni strani država ostaja odvisna od uvoza in plina, dokler TEŠ 6 ne steče znova, na drugi pa naraščajoča poraba in kopičenje zalog lignita odpirata vprašanje, kako bo Slovenija zagotavljala stabilno in cenovno vzdržno oskrbo v prihodnjih letih. Prav napovedana rast cen energije v letu 2027 je razlog, da podjetja proizvodnjo in porabo prestavljajo naprej, kar bo v prihodnjih mesecih še vplivalo na energetske tokove.
